S trdim delom in pridnostjo se je Primčeva kmetija ohranjala in razširjala, čeprav je bil gospodar Ivan ves čas do upokojitve tudi zaposlen. Nedavno so postavili že tretji kozolec, pred kratkim so kupili novo rotacijsko kosilnico in tudi parcelo, kjer je mogoče zgraditi nov hlev. Sedaj pa je kmetija na prelomu. Pogovarjajo se o vstopu v ukrep mladega prevzemnika, a o vsem tem bo odločal mladi gospodar Marko s svojo družino.
Ivan se spominja, da sta bila že stara mama in stari oče naročena na Kmečki glas – vedno so ga vsi radi prebirali. Marsikaj so kupili ali prodali preko malih oglasov v Kmečkem glasu. »Male oglase sem vedno najprej pregledal, potem pa še vse ostalo. Vsi v družini smo si vzeli čas za branje ob večerih, nedeljah ali praznikih.«
Potem sva se z Ivanom začela pogovarjati o kmetiji, kjer se je dogajalo marsikaj, doživeli so tudi nekaj pretresljivih nesreč, pri katerih se precej časa ni vedelo, kako se bo končalo. Bilo je veliko neprespanih noči, a njihove molitve so bile uslišane, saj se jim je – ne le enkrat, zgodil pravi čudež. Ivan nadaljuje, da so jima z ženo po rojstvu tretjega otroka povedali, da najbrž ne bo mogla več zanositi. A je po nekaj letih, stara 39 let, rodila povsem zdravega krepkega fanta Jana. Žal se je po ponovnem posegu, ko je že bila v domači oskrbi, zakompliciralo in Ivan ter otroci, najmlajši star šele pet let, so ostali brez žene in mame.
Kmalu po tem, ko je umrla žena, je na najstarejšega sina Marka padla velika bala sena. Zdravniki niso vedeli, ali bo preživel ali ne, ali bo hrom, saj je operacija trajala šest dolgih ur. Zgodil se je čudež, Marko danes nima nobenih posledic nesreče. Druga nesreča se je zgodila najmlajšemu Janu pred nekaj leti, ko je prišel iz poti po tujini. Po nekaj dneh je šel s kolesom v Grosuplje, na poti pa ga je zbil tovornjak. Dva dolga meseca je bil v komi in nihče ni vedel, ali se bo zbudil ali ne ter kaj bo z njim, ko se bo zbudil. Spet se je zgodil čudež, saj se je Jan po dveh mesecih zbudil in vse je bilo v redu.

V Kmečkem glasu so vedno najprej prebrali male oglase, sledili so strokovni nasveti, aktualne zadeve in vse ostale zanimivosti.

KUPOVALI SO V GLAVNEM RABLJENE STROJE

Ivan je kmetijo obdeloval ob službi in prihodke vlagal v kmetijstvo. Ko so delovne konje zamenjali stroji, so tudi na njihovi kmetiji kupili prvi traktor, prvi plug in počasi vse ostale stroje. Več ali manj so kupovali rabljene stroje, le tu in tam kakšnega novega, a danes je strojni park sodobno opremljen z vsemi stroji, ki so nujni za košnjo in poljedelstvo. Pred kratkim so kupili tudi novo rotacijsko kosilnico. Najmlajši sin Jan še študira, hčerki Mojca in Anica ter sin Marko, ki je ostal z družino na domačiji, so bili vedno pridni, vsi so se izšolali, imajo svoje poklice ter tudi svoje družine. Na kmetiji so mu pomagali in še vedno pomagajo vsi, predvsem pa je bila ves čas neutrudna in zelo delovna Ivanova mama, ki je skrbela za družino in delala na kmetiji. Žal jih je lani zapustila, stara 90 let, a še pet let nazaj je opravljala delo s traktorjem pri njenih 85 letih.
Obe hčeri z družinama živita blizu, le najmlajši Jan je pri 20-tih letih šel po svetu. Vzel je nahrbtnik in bil kar leto in pol na Nizozemskem, tudi po drugih deželah je potoval, a se je vedno rad vračal domov. Lani poleti pa se je odločil, da bo študiral ekonomijo in se preselil v Ljubljano. Ni mu bilo odveč delo na kmetiji, vedno je pomagal očetu in bratu, ki ga razumeta, da želi po svoji poti. Čeprav oče Ivan prizna, da ga pogreša in upa, da si bo vsaj ob večjih opravilih vzel čas in prišel pomagat.

GOSPODAR JE SIN MARKO

Kmetijo je pred nekaj leti prevzel sin Marko, ki razmišlja o ukrepu mladega prevzemnika. Oče ga v to ne sili, še zlasti ne v današnjih težkih časih za kmetovanje. Marko in njegova žena Mojca sta pridna za delo na kmetiji, a imata oba dobre službe in o prihodnosti kmetije se morata odločiti onadva. Res pa je, da so pred kratkim ob zemljišču, nekaj metrov stran od domačije in ob kozolcih, ki jih je zgradil Ivan, kupili parcelo, kjer bi lahko zgradili nov hlev. Hlevi, zgrajeni pred več kot dvema desetletjema, so že dotrajani in predvsem premajhni. A kot rečeno, o tem bosta odločila Marko in Mojca, ki imata tri sinove, desetletnega Martina, sedemletnega Patrika in štiriletnega Lenarta.

Na dvorišču je kozolec iz leta 1860, nedaleč stran pa sta še dva, enega so postavili pred petimi leti, drugega pa pred kratkim.

KOLIKOR JE KRME, TOLIKŠEN JE STALEŽ ŽIVINE

Primčevi obdelujejo okrog 35 hektarjev njiv in travnikov, 10 hektarjev je njihove lastne, ostalo je v najemu od zasebnikov ali od Sklada. 10 hektarjev imajo tudi gozda. Vse obdelovalne površine so v bližini. Na približno 12 hektarjih njiv pridelujejo žita in koruzo, 18 hektarjev je travnikov, ki jih kosijo. Na pašniku ob domačiji se čez poletje pase nekaj mladih telic, v hlevih pa je ostalih 50 do 55 glav živine, od tega 10 do 15 krav. Mleko vsak drugi dan iz lastnega bazena odpeljejo v vaško zbiralnico, od tam pa v Ljubljanske mlekarne.
Telice obdržijo za nadaljnjo rejo, bike, ki jih tudi dokupijo od drugih rejcev ali preko dobaviteljev iz uvoza, pa pitajo ter prodajo najboljšemu ponudniku, včasih tudi preko lokalnih zadrug. Vse, kar pridelajo, je za krmo živali, nič ne prodajo in tudi krme ne dokupijo, pač pa količini krme prilagodijo stalež pitancev. Cena mlade govedi za zakol je bila dolgo zelo nizka, potem se je dvignila in bila tudi po pet evrov za kilogram mesa, pred nekaj tedni pa je spet začela padati in je sedaj 4,60 evra za kilogram mesa. To ni dobra cena in ni vzpodbudna za mlade gospodarje ter za razvoj kmetij, je prepričan Ivan.