Živali na kmetiji Zajc na Cesti na Drenik pri Škofljici so v prosti reji in večino leta uživajo svežino travnikov, ki so obkroženi z gozdovi nad Ljubljanskim barjem. Pozimi so na domačiji v odprtem hlevu brez privezovanja in krmljene s senom. Kmetija prodajo svežega govejega mesa in teletine dopolnjujejo s prodajo mok in zdrobov različnih ekološko pridelanih žit, ki jih meljejo sami v lastnem mlinu na kamen.

Janezovi starši so kmetijo širili z nakupi ali najemi novih kmetijskih zemljišč. Napredni so bili tudi v tem, da so kmetijo zelo hitro predali sinu in mu pustili, da jo je razvijal po svoje, seveda ob njihovi pomoči. Tako je Janez pred tremi desetletji prevzel 15-hektarsko kmetijo, ki sta jo z ženo Lilijano preusmerjala in iskala vedno nove izzive v živinoreji, obseg površin pa ves čas še povečala; v zadnjih letih le zemljišča v bližini oziroma sosedova, da s tem zaokrožujejo površine. Janez je bil sprva zaposlen in je s prihodki kupoval rabljene velike kmetijske stroje, s katerimi je opravljal tudi usluge drugim. Tako je imel kombajne za žetev žit, koruzo, za siliranje in druge stroje. Ob treh hčerah in vedno več dela na kmetiji pa sta se z Lilijano odločila, da bosta z družino živela in delala le na kmetiji. Lilijana je službo pustila že pred 25 leti, Janez pred 20-imi, zatem pa je opustil še opravljanje storitev s kmetijskimi in drugimi stroji. Primarni dejavnosti živinoreji in poljedelstvu sta dodala vrednost in začela s prodajo svežega mesa končnim kupcem, pred nekaj leti pa sta registrirala še dopolnilno dejavnost predelave žit.

Domačija je ob cesti Škofljica – Kočevje, zemljišča pa na eni in drugi strani ceste, katere prehod je zaradi gostega prometa zelo otežen. 

IZ PRIREJE MLEKA V EKOLOŠKO REJO ZA PRIREJO MESA

Janez in Lilijana obdelujeta okrog 50 ha površin, od tega je približno 15 ha lastnih, ostalo je v najemu. Več kot polovica je travnikov in pašnikov, ostalo so njive. Hleve je večkrat preurejal, dograjeval in obnavljal. »Odkar pomnim, zidam, podiram, zidam,« pravi Janez. Iz prireje mleka so prešli na krave dojilje in na ekološko kmetovanje. Prireja ekološkega mleka bi bila na območju barjanskih travnikov in njiv, kjer je pridelava krme veliko skromnejša, precej težja, pove Janez. Zato so se Zajčevi odločili za rejo krav dojilj. Živali so na paši, krmijo jih s senom in po potrebi z lastnimi žiti. Le tako so lahko konkurenčni konvencionalnim rejam. Skupaj imajo 50 do 60 glav živine, in sicer 28 do 30 krav, ostalo so telice in dva plemenjaka. V začetku so prodajali teličke tudi za nadaljnjo rejo, a je Janez kaj hitro ugotovil, da se v ekološkem načinu reje to ne splača. Država sicer daje subvencije za ekološko rejo, a Janez se sprašuje, v čem je korist, če ekološki rejci redijo tele z ekološko pridelano krmo, potem pa ga prodajo rejcu, ki ga v mladega bika dopita na konvencionalni način. Poleg tega je ekološka teleta, stara 4 do 8 mesecev, težko prodati za nadaljnjo rejo, saj rejci, ki se ukvarjajo s pitanjem mlade govedi, dobijo cenejša teleta iz uvoza, iz Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in drugih držav. Zato se je Janez odločil, da bo pital živali do zakola, doma uredil razsekovalnico in končnemu potrošniku sam ponujal goveje in telečje meso.

HABITATNI TRAVNIKI NA BARJU

Med travniki so trije hektarji travniških habitatov, kjer je zaradi varovanja metuljčkov in ptičev obdelava zelo pogojena. Te travnike kosi konec junija, ko je trava še primerna za seno. V določenem delu so pogoji še strožji, zaradi česar so rastline ob košnji že prestare in stebla tudi za steljo niso več primerna. Običajno to travo pokosi, jo pusti, da zgnije, in jo čez nekaj let uporabi kot kompost. Na pašnikih je živina od pomladi do jeseni, urejene so čredinke, med njimi pa kanali za odvodnjavanje in mostovi, ki jih je treba vzdrževati.

Tretjino zemljišč so njive, na katerih rastejo žita: koruza, ječmen, pšenica, tritikala, rž, ajda, pira, za kolobar pa še travno-deteljne mešanice in krmni grah. Ječmen in tritikala sta v glavnem za krmo, ostala žita pa tudi za predelavo. Žita krmi predvsem spomladi, da živalim ob prehodu na pašo dvigne odpornost.

Vedno večjo škodo na njivah delajo številne nutrije.

ŽITA V MOKE V LASTNEM MLINU NA KAMEN

Z žiti za predelavo je od žetve do moke kar precej dela. Za žita ima urejeno sušilnico in ustrezna skladišča. Žita gredo najprej v čistilec na zračni trak z ventilatorjem. Pihalo na zrak razvršča žita v osem različnih luknjic glede na težo. Potem gredo zrna še na drug čistilec, imenovan pajk, kmalu pa bo na kmetiji nov čistilec žit na mreže, ki jih bo kalibriral na 12 različnih velikosti. V zadnjem stroju se zrnje vrti in drgne ob krtačo, da se temeljito očisti in je primerno za v mlin. Mletje v mlinu na kamen zrnja ne pregreva, s tem se ohrani vse dobre snovi v njem.

Na barju so parcele velike po nekaj arov in sestavljajo kompleks, ki meri največ do 1 ha, vmes pa so kanali in mostovi, ki jih je treba pogosto vzdrževati.

PODAJA NA DOMU IN V ZADRUŽNIH TRGOVINAH

V ponudbi imajo ajdovo moko, koruzno moko in zdrob, rženo moko, pšenično polbelo in polnozrnato moko, pšenični zdrob, pšenične otrobe, pirino polbelo in polnozrnato moko, pirin zdrob in otrobe, ajdovo kašo, kmalu pa bo še ješprenj. Moke prodajajo na domu in v zadružnih trgovinah v Grosupljem in Velikih Laščah. Za dostavo mesa imajo avto s hladilnim prostorom, po naročilu dostavijo tudi moko. Vseh mok pridelajo po nekaj sto kilogramov in so le dodatek k prodaji svežega govejega mesa in teletine. Se pa prodaja mok in drugih mlevskih izdelkov povečuje, saj se kupci vračajo in preko njih prihajajo še novi.

Janez in Lilijana imata tri hčerke, najstarejša Mateja je po izobrazbi agronomka in živi v Avstraliji, Daniela je sociologinja in živi v Ljubljani, fizioterapevtka Karmen pa z družino živi v Grosupljem. Tako sta Janez in Lilijana poleg Janezove mame Marije, ki je dopolnila že 90 let, za delo na kmetiji sama, vesela pa sta mladih, še zlasti štirih vnukov, ko pridejo na obisk. Kdo bo prevzel kmetijo, Janeza in Lilijane ne skrbi in se s tem ne obremenjujeta, pač pa le povesta, da bosta delala, dokler bosta lahko.