Občina Nova Gorica, občina Ajdovščina, občina Renče – Vogrsko, občina Šempeter – Vrtojba in občina Miren – Kostanjevica so s 1. januarjem 2024 postale lastnice namakalnega razvoda Vogršček. S podpisom pogodbe z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2022 so se obvezale, da bodo pristopile k tehnološki posodobitvi več kot 130 kilometrov dolgega namakalnega razvoda, pri čemer pričakujejo pridobitev sredstev v okviru razpisov SN SKP 2023-2027 za namakalne sisteme.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter mestna občina Nova Gorica, občina Ajdovščina, občina Renče – Vogrsko, občina Šempeter – Vrtojba in občina Miren – Kostanjevica so leta 2022 podpisale pogodbo o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema Vogršček. V pogodbi je zapisano, da s 1. januarjem 2024 lokalne skupnosti prevzamejo Namakalni razvod Vogršček, ki ga sestavlja 16 namakalnih polj in obsega 980 hektarov površine. Izvajalec državne javne službe Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je do z namakalnim razvodom Vogršček upravljal in ga vzdrževal do letošnjega leta, je v zadnjih letih veliko vlagal v tehnološke posodobitve namakalnega razvoda, predvsem v posodobitve črpališč in elektronike na namakalnem razvodu.

RAZPIS ZA POSODOBITVE NAMAKALNIH SISTEMOV PREDVIDEN JANUARJA

S sanacijo pregrade je ponovno omogočeno nemoteno namakanje kmetijskih zemljišč, sanaciji pregrade pa mora slediti tudi tehnološka posodobitev namakalnega razvoda. Gre za kompleksen in dolgotrajen postopek, saj je skupni obseg namakalnega razvoda več kot 130 kilometrov. Lokalne skupnosti so že izbrale skupnega upravljalca namakalnega sistema, ki je skupaj z lokalnimi skupnostmi začel s pripravami na tehnološko posodobitev namakalnega razvoda. Občine pri tem računajo na pridobitev sredstev v okviru razpisov SN SKP 202-2027 za namakanje. Občine pričakujejo, da razpisov za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (predviden je v januarju 2024) več oziroma, da bodo roki za prijavo dovolj dolgi, saj je eden izmed pogojev za oddajo vloge sklenjene pogodbe o namakanju z lastniki 50 % površin namakanih površin. S konkretnim sklepanjem pogodb še niso začeli.

SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK

V letu 2023 je bila zaključena tudi sanacija pregrade Vogršček, ki sta jo financirala Ministrstvo za naravne vire in prostor – Direkcija Republike Slovenije za vode in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zadrževalnik Vogršček je objekt vodne infrastrukture v lasti Republike Slovenije, ki je bil zgrajen v letih 1986 – 1989. Njegov namen je zadrževanje poplavnih valov ter zadrževanje vode za potrebe namakanja kmetijskih površin. Skupni volumen zadrževalnika znaša 8,50 milijona m³, od tega  6,80 milijona m³ za potrebe namakanja spodnje Vipavske doline ter 1,25 milijona m³ za potrebe zadrževanja visokovodnega vala. Leta 2007 bila pri rednem pregledu pregrade opažena mokra cona, ki se je nahajala na zračni strani pregrade. Sledilo je veliko raziskav terena in študij, ki so bile osnova za končno izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo sanacijskih del. Izvajalec sanacije je bil izbran na podlagi javnega razpisa in 7. januarja 2020 je bila podpisana pogodba za izvedbo sanacijskih del.  Izvajalci del po pogodbi so bili podjetje JV Kolektor CPG kot vodilni partner, podjetje RGP (Velenje) in RIKO (Ljubljana) ter nominirani podizvajalci Geoportal, Ginex, Metalna Senovo. Inženiring in nadzor nad izvedbo del je imelo podjetje DRI.

Vrednost sanacije zadrževalnika Vogršček je znašala približno 11 milijona evrov, odtega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot sofinancer,  zagotavljalo sredstva v višini 3,8 milijona evrov, preostala sredstva pa je zagotovilo Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, iz sredstev Sklada za vode.

V okviru sanacije so se izvajal sanacijska dela do priključka na namakalni sistem pod pregrado. Ob levem boku pregrade je bil izveden predor širine 5,64 m, višine 5,10 m in dolžine 144,65 m. V predor so bile nameščene tri cevi v prvotno projektiranih velikostih in sicer dve cevi premera 120 cm v funkciji talnega izpusta ter cev premera 100 cm, namenjena za namakanje in oroševanje. Vsaka cev je v dolžino merila 190 m. Dodatno je bila v predor nameščena tudi cev za zagotavljanje biološkega minimuma. Izvedena je bila rekonstrukcija in dograditev obstoječega odvzemnega objekta tako, da bo omogočen odvzem vode za namakanje v 4 nivojih in bo vedno zagotovljena najprimernejša temperatura vode za namakanje. Prav tako je bil izveden nov iztočni objekt s podslapjem. Nameščena je bila nova hidromehanska oprema, nove elektro inštalacije ter oprema za daljinsko upravljanje in video nadzor. Sanirano je bilo obstoječe prelivno polje in upravni objekt. Izvedena je bila zatesnitev obstoječih talnih cevi skozi pregrado. Vzporedno je vzpostavljena tudi nova geodetska mreža za opazovanje pregrade.