Primorski pridelovalci v zimskih mesecih na prostem pobirajo predvsem cvetačo, brokoli, ohrovt, por, cikorijo, zelje in radiče, v rastlinjakih pa tudi blitvo, špinačo, solato in v februarju že prve redkvice. Vrtnin je od decembra do februarja najmanj, zato so cene višje in se spreminjajo glede na ponudbo.

Cene v veleprodaji nihajo vse leto. Največji padec cen je ob pritisku vrtnin iz uvoza.

Robert Zelenjak iz Ankarana obdeluje okrog 25 hektarjev zemljišč, od tega je 7,5 hektarja vinograda, nasada oljk in kakija, vsak z nekaj več kot 500 drevesi, in še slabih 15 hektarjev njiv, na katerih so poljščine in vrtnine. Še pred nekaj leti je na 11 do 13 hektarjih prideloval zimske vrtnine in buče za bučno olje. Med vrtninami pa so bile predvsem kapusnice, vsaka na nekaj hektarjih, vse za prodajo KZ Agraria. Predvsem zaradi nihanja odkupnih cen, pritiskov na nižanje cen zaradi uvoza in pomanjkanja delovne sile je pridelavo zimske zelenjave zmanjšal in se bolj posvetil pridelavi sezonskih vrtnin vse leto, kar dvakrat na teden prodaja na lokalni tržnici v Ankaranu.

1,40 €/kg cvetače

2,00 €/kg brokolija

1,40 €/kg pora

Navedene odkupne cene v času uvoza istih vrtnin padejo tudi za polovico ali celo več.

Robert je z letošnjo jesensko-zimsko zelenjavo zadovoljen. Zelo dobra je bila letina motovilca. Trenutno pobira por, cikorijo, rdeči in zelen radič, tudi peteršilj in korenček ima vse leto. Kljub slani je preživela tudi solata, ki jo še vedno reže. Por so sadili avgusta, pobirati pa so ga začeli decembra in ga bodo še do aprila oz. dokler ga ne bo zmanjkalo. Tako kot ostale vrtnine je tudi cena pora na tržnici v Ankaranu enaka že več let, to je 2 €/kg. Je pa vprašanje, ali bodo cene vrtnin prenesle vedno višje cene goriv, gnojil, semen in sadik.

Na približno 200 ha (od tega je le okrog 5 ha pokritih površin) člani KZ Agraria pridelujejo vrtnine.

Robert je prepričan, da bo nadaljeval s pridelavo grozdja, ki ga približno polovico proda kleti Vinakoper, ostalo pa predela v 12 do 13 tisoč litrov vina. Tudi pridelave kakija in oljk za oljčno olje ne bo opustil, medtem ko za pridelavo zelenjave ni prepričan. Tako vino kot oljčno olje in kaki večinoma proda na Štajersko in v Prekmurje, saj so njegove korenine po očetovi strani iz Prekmurja.

Nekoč so veliko vrtnin prodali v menze številnih podjetij na Obali, ki jih danes ni več. Takrat so morali biti pridelki čim večji, cvetača in zelje sta tehtala 4 do 5 kilogramov po komadu, danes pa teža ne sme presegati enega kilograma.

Čeprav so vse njive, ki so sicer v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zelo primerne za pridelavo vrtnin in je povsod urejeno namakanje, je pridelava zelenjave ob sadjarstvu in vinogradništvu preveč delovno intenzivna, kljub veliki pomoč mame Olge.

Vse njive morajo biti zavarovane ne le z ograjo, pač pa tudi z električnim pastirjem, da je pridelek zaščiten pred srnjadjo in divjimi prašiči. Veliko škode pa delajo nutrije, miši, ptiči in druge divje živali.

V STRUNJANSKI DOLINI KAKI IN ZELENJAVA

V strunjanski dolini je pred več desetletji dišalo po jagodah, ki so jih še v stari Jugoslaviji vozili v Trst in od tam celo na Dunaj. Kasneje so jagode opustili in sadili trte, potem pa tudi to zamenjali s kar nekaj trajnimi nasadi kakija.

Pridelovalce vrtnin skrbi povišanje cen goriv, gnojil in predvsem sadik, katerih dostavo in račune pričakujejo v prihodnjih tednih.

V strunjanski dolini so danes nasadi kakija, trte, vmes še kakšen nasad breskev, češenj, artičok in posamezne njive, na katerih vse leto pridelujejo različne vrtnine. Tudi Silvano Knez, eden večjih pridelovalcev kakija, na približno 3 hektarjih prideluje zelenjavo. Zaradi slabih letin kakija zadnja leta povečuje pridelavo vrtnin. V jesensko-zimskem času prideluje kapusnice, letos različne sorte cvetače in nekaj brokolija, cikorijo in koromač, spomladi zgodnje vrtnine, poleti pa lubenice in melone, paradižnik, melancane, po lanskoletni dobri izkušnji pa bo letos tudi več bazilike. Vse pridelke proda KZ Agraria. Cene zelo nihajo, najboljše pa so v zimskih mesecih od decembra do začetka marca, ko je svežih vrtin najmanj.

IMG_0064.jpg: Silvano Knez je več sort cvetače sadil avgusta in prvo začel pobirati konec decembra, zadnja pa bo dozorela marca.

IMG_ 0032.jpg: Robert Zelenjak ima pridelavo vrtnin na slabem hektarju, kjer prideluje sezonsko zelenjavo za prodajo na lokalnem trgu.

IMG_0098.jpg: Na prodajnih policah trgovin KZ Agraria Koper je več vrst cvetače, koromač, brokoli, ohrovt in druge vrtnine domačih pridelovalcev. 

Vse njive morajo biti zavarovane ne le z ograjo, pač pa tudi z električnim pastirjem, da je pridelek zaščiten pred srnjadjo in divjimi prašiči. Veliko škode pa delajo nutrije, miši, ptiči in druge divje živali.

Primorski pridelovalci v februarju pobirajo cvetačo, radič, brokoli, por, ohrovt in zelje, v rastlinjakih pa špinačo, blitvo, koromač, solato in že prve redkvice. Hkrati se vsi pripravljajo na spomladanske setve in sajenje prvih poletnih vrtnin v rastlinjake.