Pričetek letošnje sezone pridelave in odkupa sadja in zelenjave je zaradi hladnega začetka pomladi kasnila za teden do deset dni. Takratne nizke temperature, predvsem nočne, so zavirale rast in upočasnile razvoj rastlin. Neurje s točo pa je oklestilo mlade posevke vrtnin in prvo sadje. Sadja in zelenjave je manj, cene so nekoliko višje, a še zdaleč ne toliko kot so bili višji stroški pridelave.
Rast špargljev je bila zaradi nizkih temperatur in veliko deževnih ter oblačnih dni slaba in pridelka bo za tretjino do polovico manj. Jagode so zaradi premalo sonca slabo dozorevale, manj so sladka in zaradi vlage v zraku tudi v tunelih in rastlinjakih slabše obstojne. Zgodnje sorte češenj so pokale ali jih je po deževnem obdobju odnesla burja. Pomladnih vrtnin in sadja je manj, bistveno manj je zgodnjega sadja in vrtnin tudi iz Španije (kjer se že vso pomlad borijo z visokimi temperaturami in velikim pomanjkanjem vode) in Italije (kjer je pridelek uničilo neurje in poplave), zato so cene višje. To prizna večina odkupovalcev, ki uvažajo sadje in zelenjavo. Tudi večina domačih pridelovalcev pravi, da so letos pri nekaterih vrtninah cene rahlo višje, a še zdaleč ne toliko kot so višji pridelovalni stroški.
Zaradi obilnega deževja v maju, poplav in ponekod tudi že toče so izpadi zelenjave na Štajerskem veliki. Zagotovo bo pomanjkanje poletne zelenjave in cene bodo višje. Marca in v začetku aprila so odkupovali le sveži hren, pri katerem je bila odkupna cena 2,60 evra/kg, kar je nekoliko več kot lani. Aprila so pričeli z odkupom solate kristalke po 1,80 evra/kg in mlade čebule z zelenjem po 2,00 evra/kg. V maju so odkupovali tudi že mladi krompir po ceni 1,50 evra/kg ter jagode po 5,00 evrov/kg. Trenutno so odkupne cene na ravni lanskih ali nekaj nad lanskimi.

1. julija letos začne za obdobje šestih mesecev veljati Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov, s katero želi vlada spremljati gibanje cen hrane in pridobiti podatke o stanju v verigah preskrbe s hrano. V skladu z odredbo se bodo zbirale cene in količine ter poreklo v sektorjih žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave (jabolka, listnata solata, krompir, čebula in korenje). Se bo s temi podatki resnično ugotovilo kdo v verigi ima dobiček in kakšne so marže!?

PALETA KROMPIRJA ZA LJUBLJANSKE TRŽNICE

Prvi krompir ponujajo Primorci, saj ga sadijo že okrog novega leta. Ko so ga okrog prvega maja začeli kopati je bila cena 2,50 evra za kilogram in ko ga je bilo količinsko že več, je cena padla na dva evra za kilogram. V drugi polovici maja je cena že padla na 1,30 do 1,50 evra za kilogram. Pridelovalcu se je zgodilo celo to, da je enemu večjih dobaviteljev sadja in zelenjave dobavil 600 kg, to je eno paleto krompirja, po ceni 1,30 evra za kilogram, a ga je 400 kilogramov dobil vrnjenega, češ da ga ni mogoče prodati. Prav pod njegovim imenom je prodajalka na eni od ljubljanskih tržnic ponujala slovenski krompir, ki nam je sicer po pogovoru priznala, da je od označenega pridelovalca imela krompir pred časom, trenutno je krompir od drugega pridelovalca, prav tako slovenskega, le označbe ni spremenila. Glede na to, da prodajalka prodaja sveže sadje in zelenjavo kot samostojna podjetnica in ima na stojnici blago iz uvoza in od domačih pridelovalcev in praviloma vse tudi označeno, vprašanje je le ali so označbe resnične ali prej zavajajoče. Papir pač prenese vse. Vemo, da marsikdo, ki ponuja na stojnici sveže sadje in zelenjavo, kupi le zabojček ali dva pri pridelovalcu in tako dobi njegovo ime, v nadaljevanju pa pod njegovim imenom prodaja nizkocenovno blago iz uvoza. Pri tem so zaslužki lahko enormni. Zato se tako splača obcestna prodaja. Cena krompirja na stojnici je trenutno 3,00 evre za kilogram, na osrednji tržnici v Ljubljani pa tudi po 4,00 do 5,00 evrov za kilogram. Na primeru pa lahko vidimo, kako hitro se lahko izgubi sledljivost od pridelovalca do kupca, ko je vmes vsaj en posrednik.

Samooskrba s svežo zelenjavo je manj kot tretjinska, pridelovalci pa pridelavo še kar opuščajo, saj jim del pridelka vsako leto vzame neugodno vreme, cene pa ne pokrivajo stroškov pridelave.

ODKUPNE CENE DOMAČIH PRIDELKOV HITRO PADAJO

Na trgovskih policah do konec maja še ni bilo domačega krompirja, pač pa je bil le iz uvoza, večinoma iz Egipta in Francije in sicer po ceni okrog enega evra za kilogram oziroma pakiran po 1,30 evra za kilogram. Prvih 7 do 8 ton slovenskega krompirja naj bi minuli teden bilo dobavljenega v enega od večjih trgovcev in sicer po odkupni ceni 1,20 evra za kilogram. Več domačega krompirja bo prišlo na trg, ko ga bodo začeli izkopavati večji dolenjski pridelovalci, kjer je mladega krompirja tudi največ. Če jim bo glede na slabo vreme sploh omogočeno, da bodo lahko z mehanizacijo šli na posevke. Glede na to, da je prvotna odkupna cena krompirja iz 2,00 evra za kilogram padla v minulem tednu že na 1,20 evra, bo v tem tednu najbrž cena padla že pod en evro za kilogram.
Tudi kumare so že v polnem pobiranju, predvsem na Primorskem, iz Dolenjske in drugod pa naj bi večje količini prišle na trg v teh dneh. Minuli teden je bila cena 1,60 evra za kilogram, konec tedna je bila že 0,90 evra, naslednji teden pričakujejo 0,50 evra za kilogram, saj že krožijo govorice, da je trg poln kumar, a ne domačih. Akcijska cena kumar iz uvoza na trgovskih policah je 1,50 evra za kilogram.
Tudi solata je v glavnem iz uvoza, razen solata kristalka, katera akcijska cena je slaba 2,00 evra za kilogram. Največ slovenskih je trenutno jagod, katerih akcijska cena je od 6,00 do 7,00 evrov za kilogram ter zgodnje zelje, ki ga kupec dobi za ceno 1,50 evra.

Med 5 in 10 % so višji stroški krompirja
Za 10 % višja so bila semena krompirja
5 % višji so stroški solate
3 % dražje so sadike solate
Med 10 in 15 % so se podražila sredstva za varstvo rastlin
20 % so se podražila gnojila, odvisno kdaj so jih pridelovalci kupili
Med 10 in 30 % so dražja specialna foliarna gnojila, ki se uporabljajo v vrtnarstvu
Med 5 in 10 % je višja cena drugega repromateriala, npr. folije, namakalne cevi, embalaža (zabojčki).
Višji je strošek delovne sile oziroma jo je težko dobiti.

SADJE IN ZELENJAVA SE NI PODRAŽILO

Inflacija na letni ravni 8,4-odstotna. Cene so v enem letu v povprečju zrasle za 8,4 %. Na letno inflacijo naj bi najbolj vplivala za 14,7 % dražja hrana. Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor (za 45,9 %), podražil se je kruh, testenine, jajca, piščančje meso, riž in krompir, medtem, ko se sadje in zelenjava niso podražili.
Tudi, če je odkupna cena sadja in zelenjave nekoliko višja, ta ne odraža visokih stroškov repromateriala. Dušična gnojila so se v letošnjem letu sicer pocenila, a pridelovalci vrtnin so jih morali kupiti v lanskem letu pred načrtovano proizvodnjo. Vsak dober gospodar si naredi proizvodni načrt preden začne z delom. Pred samo setvijo je potrebno nabaviti gnojila, semena ali sadike in tudi določena zaščitna sredstva. O dvigu cen gnojil smo poročali kot tudi o tem, da gnojil ni bilo na voljo in se ni vedelo ali sploh bodo, zato so si pridelovalci nabavili gnojila takrat, ko je bil čas in po tisti ceni kot je takrat bila. Že v preteklosti smo ugotavljali, da v kmetijstvu do nekaterih podražitev proizvodnih sredstev pride z zamikom, to letos opažamo pri zaščitnih sredstvih in tudi embalaža se je lani podražila občutno šele v drugi polovici leta, ko si jo pridelovalci vrtnin nabavljajo za naslednjo sezono.

PRODAJA OB CESTAH
Finančna inšpekcija je pretekli vikend izvedla več kot 60 nadzorov na obcestnih strojnicah sadja. Dvema pravnima osebama so izrekli prepoved opravljanja dejavnosti. Eden od kršiteljev ni davčno potrdil kar 767 računov. Nepravilnosti kot so neizdaja računov, nepotrjevanje računov v davčnih blagajnah, nepravilno vsebina računov, zaposlovanje na črno in nepravilnosti, povezane z DDV-jem se ponavljajo iz leta v leto. Tudi tržni inšpektorat že več let in tudi pri letošnjih nadzorih, ki so jih začeli opravljati takoj, ko so se ob cestah pojavili prvi prodajalci sadja in zelenjave, ugotavlja, da se kršitve iz leta v leto ponavljajo, to je, da zavezanci za prodajo na stojnicah niso pridobili ustreznega soglasja (nimajo soglasja za mesto na katerem je postavljena stojnica) ter da na prodajnem mestu niso razpolagali s podatki o stanju blaga. V primeru ugotovljenih nepravilnosti inšpektorji v skladu s pooblastili odredijo odpravo nepravilnosti oziroma prepovejo opravljanje dejavnosti do odprave nepravilnosti. Obenem se zoper kršitelje izvedejo prekrškovni postopki, a se kljub temu stojnice pojavljajo na istih lokacijah vsako leto. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je do konec maja opravil 52 pregledov, pri 14 so bile ugotovljene neskladnosti, predvsem ne zagotavljanje sledljivosti in pomanjkljiva higiena.