Ohranitvena obdelava tal

Avtor:

9 decembra, 2024

Dr. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete je na tradicionalnem posvetu javne službe kmetijskega svetovanja na Bledu, ki je letos potekal z naslovom Tla, naš nenadomestljiv vir, govoril o ohranitveni obdelavi tal. V okviru Ciljnega raziskovalnega programa zagotovimo so hrano za jutri je potekal Ciljni raziskovalni projekt z naslovom Zmanjšanja sušnega stresa in povečanja rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelava tal v trajnostno poljedelstvo.

Obvezni cilj ohranitvenega /regenerativnega kmetijstva so zmanjšanje intenzivnosti obdelave tal, povečanje vsebnosti organske snovi v zgornjem sloju tal (sekvestracija ogljika) po 5 letih, vsaj 30 % površine tal trajno prekrite (s pridelki ali rastlinskimi ostanki) in povečanje biotske raznovrstnosti agroekosistema. Nič ali minimalni posegi v tla pomeni., da poseg v tla po celotni površini ne sme preseči 10 cm delovne globine, poseg v globlje plasti tal, ne sme preseči 25 % celotne površine (dopustno odstopanje do 5 odstotnih točk), en delovni element sme poškodovati največ 15 cm širok pas (dopustno odstopanje +2 cm); vse to velja tudi za trajne nasade.

VEČ TEHNOLOGIJ OHRANITVENEGA KMETIJSTVA

Informativni seznam tehnologij, ki so znotraj ali blizu ohranitvenega kmetijstva so direktna setev-brez obdelave (No-tillage), grebenasta obdelava (Ridge tillage), vertikalna obdelava (Vertical tillage), reducirana obdelava (Reduced tillage), obdelava z zastirko (Mulch tillage), strniščna plitva obdelava tal (Stubble tillage), tračna obdelava (Strip tillage), režasta obdelava (Slot tillage), kompostirna obdelava… »Ohranitvena obdelava tal« je vsak sistem obdelave tal in sajenja, ki po sajenju prekrije 30 odstotkov ali več površine tal z ostanki pridelka, da se zmanjša erozija tal zaradi vode ali vetra.

Ohranitvena obdelava je vsak sistem, ki vzdržuje najmanj 1000 kg/ha slame (ostankov drobno zrnatih poljščin, npr. strnih žit, prosa) na površini v celotnem obdobju kritične erozije. Za precizno setev potrebujemo pravo sejalnico s katero lahko sejemo tudi v no-till sistemu (v veliko količino rastlinskih ostankov). Ključ do dobre strukture tal je pravilno vrstenje, ki zagotavlja, da so tla trajno prekrita z živimi rastlinami ali rastlinskimi ostanki, pove dr. Rok Mihelič. “Ohranitveno kmetijstvo” se stalno izvaja na isti parceli. Tla so odporen sistem, ki se na srečo počasi kvari, vendar traja tudi dolgo časa, da se regenerira.

ZNANJE, IZKUŠNJE IN INFORMACIJE

Zahteve za doseganja pozitivnih ciljev ohranitvenega kmetijstva so znanje, izkušnje in informacije o celotnem sistemu gojenja, zlasti o zatiranju plevela; opraviti preskuse tal (uravnotežena oskrba s hranili, ustrezen pH tal); izogibajte se tlom s slabo drenažo; izravnajte površino tal; odpraviti zbijanje tal; pokrovnost tal (rastlinski ostanki, slama, vmesni posevki); kupite sejalnico za neposredno setev (no-till); začeti samo na enem delu posestva in zbrati izkušnje; uporabite uravnoteženo kolobarjenje z zelenim gnojem; biti odprt za razvoj in inovacije.

Dr. Rok Mihelič je predstavil dolgoletne poskuse ohranitvenega poskusa v Ljubljani, Moškanjcih, Gorišnici in v Pesniški dolini. Po več letih so ugotovili, da so pridelki na enaki ravni pri ohranitveni obdelavi v primerjavi s plugom. Zagotovo pa kopičenje organske snovi v sloju tal izboljša strukturo in vodno zadrževalne lastnosti tal.

Konzervirajoča obdelava tal prispeva k shranjevanju in vezavi ogljika v tleh, z zmanjšanjem števila delovnih operacij pa zmanjšuje tudi posredne izgube CO2 v ozračje. Prispeva tudi k ohranjanju strukture tal, oskrbi tal z vodo in hranili, zmanjševanju erozije, povečevanju deleža organske snovi v tleh in ohranjanju rodovitnosti tal.

Zahteve za izvajanje so minimalna obdelava tal z vlečenimi pasivnimi stroji za konzervirajočo obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji ali drugo ustrezno mehanizacijo za konzervirajočo obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno, konzervirajoča obdelava tal se lahko izvaja le za glavno kmetijsko rastlino, uporaba herbicidov je dovoljena le enkrat. Obtežba ž živino ni relevantna, upravičenec pa mora voditi evidence o delovnih opravilih. Podpora za shemo je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti in znaša 80 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu. Plačilo se dodeli na ha.