Selekcijsko-poskusni center (SPC) Ptuj, ki je od leta 2022 del Kmetijskega inštituta, še naprej opravlja vzdrževalno selekcijo več sort kmetijskih rastlin, predvsem slovenskih avtohtonih in tradicionalnih vrtnin. Gre za vzdrževalno selekcijo in pridelavo predvsem slovenskih semen, kot so solate leda, majska kraljica in zimska rjavka, čebula ptujska rdeča in belokranjka, fižol češnjevec, jabelski pisanec in ptujski maslenec, radič solkanski regut, česen ptujski spomladanski in ptujski jesenski, buča slovenska golica in mnoge druge.
Lani je SPC Ptuj prešel v državno last in upravljanje Kmetijskega inštituta Slovenije ter od takrat deluje v okviru Infrastrukturnega centra Jablje, ki se je preimenoval v Oddelek za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja.
SPC Ptuj obsega 38 ha zemljišč, na katerih še naprej izvajajo žlahtnjenje, vzdrževalno selekcijo, pridelavo semena visokih vzgojnih stopenj in pridelavo standardnega semena. Večino vzdrževalne selekcije in pridelave semen še vedno izvajajo v sodelovanju in po naročilu Semenarne Ljubljana (v sklopu katere so delovali, preden je prešla v tuje roke), nekaj pa tudi za druge semenarske hiše, ki imajo svoje izvajalce za razmnoževanje semena za prodajo, je povedal vodja centra Darko Vernik.
Od osnovnega semena predstavlja največji delež čebula. V pridelavi standardnega semena pa pomemben del predstavlja pridelava česna avtohtonih sort, pri čemer sodelujejo tudi s kooperanti v severovzhodni Sloveniji in v tujini. Kot našteva Vernik, na SPC Ptuj še naprej vzdržujejo številne slovenske sorte vrtnin, kot so ptujska rdeča čebula, tera in belokranjska čebula, sorte fižola ptujski maslenec, jeruzalemski, maslenec rani, barianec, nizke sorte fižola češnjevec, zorin, ribnčan, motovilce pomladin, žličar, ljubljanski, veliko sort solate (ljubljanska ledenka, bistra in druge), kranjsko okroglo in kranjsko podolgovato repo, zelje varaždinsko 2, kolerabo rumeno in še veliko drugih vrst in sort. Trenutno opravljajo vzdrževalno selekcijo za 78 sort kmetijskih rastlin.

NOV NIZKI FIŽOL KIS AMAND IN MARCELIJAN

V sodelovanju s strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije so okrepili dejavnost žlahtnjenja in selekcije na novih populacijah in bodočih novih sortah kot tudi zbiranje in ohranjanje lokalnih vzorcev kmetijskih rastlin po Sloveniji, testiranje, izbor in žlahtnjenje le-teh do vpisa v sortno listo. Trenutno je v selekciji 20 populacij. V pridelavi sta na primer dve novi sorti nizkega fižola KIS amand in marcelijan, ki sta nastali kot načrtna križanca in sta v manjših količinah tudi že v prodaji.
Poleg vrtnin imajo na poljih na Ptuju tudi različne sorte ječmena, slovenske sorte krompirja, tudi nekaj novih križancev, več sort pšenice, pri katerih preučujejo odpornost na bolezni in možnost pridelave na ekološki način. V preučevanju so tudi posevki sončnic, lanu, soje in oljnih buč.

Nova sorta nizkega fižola KIS.

Osrednje poslanstvo SPC Ptuj je ohranjanje in selekcija čebulnic, tudi tehnologija pridelave.

POSODOBLJEN STROJNI PARK

Nadaljnji razvoj SPC Ptuj je usmerjen predvsem v razvoj in prenos novih tehnologij ter znanj v kmetijsko prakso in v izobraževalne procese. Ob povezovanju strokovnega in raziskovalnega dela Kmetijskega inštituta Slovenije bodo okrepili sodelovanje s slovenskimi pridelovalci, semenarskimi podjetji ter strokovnimi inštitucijami, tudi fakultetami.
V strojnem parku je nov traktor, sadilec, polagalec folije, izkopalnik za česen, v jeseni pa bo glavna pridobitev linija za dodelavo česna pred sajenjem, ki vključuje stroj za razstročkanje, čiščenje in pripravo za sajenje ter pnevmatski sadilec. Dolgoročni načrt vključuje tudi ureditev namakalnega sistema, ki je za pridelavo semen nujen. V SPC Ptuj so optimistični in veseli, da so ob pomoči pristojnega ministrstva, vseh drugih institucij ter civilne iniciative uspeli center obdržali v slovenski lasti, saj gre za dediščino lokalnih sort semen, njihovo ohranjanje in razvijanje, pove Darko Vernik.

Posodobljen strojni park Selekcijsko-poskusnega centra.

Novost SPC Ptuj je trgovina, v kateri so kupcem na voljo pridelki in izdelki Kmetijskega inštituta Slovenije, kot so semena ajde, ovsa, inkarnatke, moka iz pšenice avtohtone slovenske sorte gorolka in ajde sorte čebelica, jabolčni sok iz nasada na Brdu pri Lukovci in na dan odprtih vrat tudi majhne vrečke semena fižola KIS amand in marcelijan.