V okviru SKP 2023-2027 se izvaja intervencija IRP 18.03 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in 15 operacij, med katerimi je tudi operacija BK.15 Ohranjanje suhih travišč.

Intervencija IRP18.03 KOPOP – Biotska raznovrstnost prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, operacija BK.15 Ohranjanje suhih travišč pa je namenjena ohranjanju oziroma izboljšanju ohranitvenega stanja prioritetnega kvalifikacijskega habitatnega tipa EU_6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) in nanje vezanih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, še posebej kukavičevk (divjih orhidej).

PROJEKT SUHA TRAVIŠČA

Zavod Republike Slovenje za varstvo narave je skupaj s partnerji projekta (KGZ Ptuj; Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za Biologijo; PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro; Društvo gorjanske košenice in 7 kmetijkah gospodarstev) v letih 2022-2025 izvedel projekt »EIP Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta« (kratko EIP suha travišča). Projekt se je osredotočal na ohranjanje in izboljšanje stanja ter zagotavljanje trajnostnega ekstenzivnega upravljanja vrstno pestrih travišč na štirih območjih Nature 2000 in sicer v Halozah, Kumu in Gorjanci. Kot je povedala vodja projekta dr. Nika Debeljak je bil cilj projekta preprečiti opuščanje ali prekomerno intenzivno rabo vrstno pestrih travišč in ohraniti ta habitat z ekstenzivnim upravljanjem, ki vključuje zmerno košnjo in/ali zmerno pašo.

MOBILNA APLIKACIJA MOJ TRAVNIK

V projektu so med drugim uspeli z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) uskladiti ukrep, ki je vključen v Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027 z imenom »BK.15 Ohranjanje suhih travišč«, v okviru intervencij KOPOP_BK. Ukrep »BK.15 Ohranjanje suhih travišč« je prvi rezultatski KOPOP ukrep Strateškega načrta SKP za Slovenijo. To pomeni, da kmetu ne predpisuje ustreznega načina upravljanja temveč tarčno spremlja rezultate kmetovega upravljanja t.i. okoljski cilj. Uspešnost doseganja cilja pa se nagrajuje z višino izplačila glede na dosežen rezultat.

Kot podporo učinkovitemu izvajanju ukrepa so v projektu razvili mobilno aplikacijo »Moj travnik«, ki kmetu pomaga v 2., 3. in 4. letu vpisa v ukrep oceniti stanje ohranjenosti njegovega vrsto pestrega travišča. Tako so se izognili administrativnega bremena izvajanj ukrepa.

Operacija BK.15 se izvaja na območjih Boč – Haloze – Donačka gora, Haloze – vinorodne, Kum in Gorjanci – Radoha.

V projektu so prav tako preko izobraževanj, delavnic in praktičnih preizkusov izobrazili kmetijske svatovalce in kmetijska gospodarstva o načinu ocenjevanja stanja ohranjenosti vrsti pestrih travišč in premiernemu upravljanju suhih travišč z ekstenzivno košnjo/pašo. Tako so znanje za ohranjanje suhih travišč s strokovnjakov prenesli na kmetije, ki zagotavljajo ekstenzivno upravljanje še ohranjenih vrsto pestrih travišč. S tem upajo, da bomo pripevali k ohranjenosti tega vse bolj redkega in hitro izginjajočega habitata v Sloveniji.

V projektu so sodelovale Kmetija Korez (Branko Korez), kmetija Bratušek (Vida Bratušek), kmetija Črnivec (Ana Črnivec), kmetija Lorber (Dejan Lorber), kmetija Kreže ( Jože Kreže), kmetija Volaj (Jože Volaj in kmetija Rumpret (Andraž Rumpret)

KMETIJA KOREZ

Ob reki Dravinji leži ekološka kmetija Korez. Kljub zahtevnim razmeram so travniki pisani in polni raznovrstnih značilnic suhih travišč. Skrben gospodar Branko z zanimanjem spremlja svoje gospodarstvo, na katerem najde številne zavarovane kukavičevke, kot so piramidasti pilovec, čmrljeliko mačje uho in druge. Pri prepoznavanju rastlin mu na pomoč velikokrat priskoči sin Miha. Lani je Branko prvič opazil tudi jadransko smrdljivo kukavico, ki je v tem delu Haloz prava redkost.

Na kmetiji rastejo tudi stara visokodebelna drevesa, nekatera izmed njih dosegajo izjemne dimenzije. Še posebej je Branko ponosen na več kot 200 let staro lipo, ki raste na Jelovicah in je vidna iz širše okolice ter na 26 metrov visok skorš. Branko Korez: »Že sam sem dolgo opazoval rastline na travniku, predvsem kukavičevke, vendar jih nisem dobro poznal. Všeč mi je, da sem jih v projektu bolje raziskal, predvsem kako kmetovanje vpliva na njih.«