Paradižnik lahko okuži sto in več virusov

26 maja, 2021
0
0

Podnebne spremembe in specializirana pridelava vrtnin povzroča vedno nove viruse, ki ogrožajo vrtnine. Papriko in paradižnik lahko okuži več kot 100 virusov, ki povzročajo različna bolezenska znamenja.

O virusih v zadnjem času veliko slišimo. Cel svet se bojuje s koronavirusom pri ljudeh, a tudi rastline niso imune na številne viruse. Dr. Nataša Mehle iz Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je na spletnem predavanju, ki ga je organiziral Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, predstavila viruse, ki ogrožajo predvsem papriko in paradižnik. Teh je več kot 100 različnih in povzročajo zelo različna bolezenska znamenja. Pogosto ni mogoče natančno ugotoviti za kateri virus gre, saj podobna bolezenska znamenja lahko povzročajo okužbe z virusi, glivami ali bakterijami. Nekatere rastline bolezenska znamenja sploh ne kažejo, a so okužbe prav tako nevarne, saj ne vemo kakšne bodo nadaljnje okužbe rastlin. Okuženost rastline je odvisna od okoljskih pogojev, sorte in odpornosti rastlin in še številnih drugih dejavnikov, ki lahko povzročajo propadanje plodov in propadanje rastlin.

PREPREČITEV VNOSA VIRUSA

V kolikor ni zaščitnih sredstev za boj proti okužbi rastlin, je edini način preprečitve vnos okuženih semen in sadik. Pri tem dr. Mehletova omenja najbolj znano zlato trsno rumenico, ki je sicer bolezen trte, katerega povzročitelja smo vrsto let imeli v Sloveniji, a ni povzročal težav, dokler ni bil iz Amerike v Evropo prinesen ameriški škržatek, ki prenaša bolezen. Enako se lahko zgodi pri različnih virusih. Če je virus v rastlinjaku, je treba preprečiti, da se okužba iz ene rastlina ne prenese na druge rastline. Nekateri virusi se učinkovito prenašajo z različnimi metodami, žuželkami, orodjem, vodo, dotikom ali kompostom. Zato je potrebno pravilno in pravočasno ukrepanje za preprečitev vnosa okužbe. 

Natalija Pelko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je opozorila, da pri pojavu bolezni stroške uničenja rastlin pogosto nosijo pridelovalci, zato se za prijavo okužbe ne odločajo. Odgovornost semenarja je običajno manjša, glavno krivdo ima dobavitelj ali celo pridelovalec. Pogosto je tudi težko dokazati, da je neko bolezen povzročalo okuženo seme.

VIRUS RJAVE GRBANČAVOSTI PLODOV PARADIŽNIKA

Med virusi paradižnika in paprike je dr. Nataša Mehle omenila virus rjave grbančavosti plodov paradižnika. Je dokaj nov virus, a Mehletova je prepričana, da se bo v prihodnje še razširjal. Soroden je virusom, ki so v Sloveniji že prisotni kot na primer virus mozaika paradižnika in virus mozaika tobaka. Škodljiv je, ker povzroča škode tudi na sortah paprike in paradižnika, ki so sicer odporne na virus mozaika paradižnika in na virus mozaika tobaka. Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je bil prvič zaznan leta 2014 v Izraelu, kasneje v Ameriki, Mehiki, na Kitajskem in zatem se je razširil v številne države v Evropi. Ponekod so ga že izkoreninili, ponekod se z njim še bojujejo. V Sloveniji ga na posevkih in tudi v rastlinjakih še niso zaznali, ugotovljen pa je bil v odpadnih vodah ter v vzorcih semen paradižnika in paprike iz Kitajske, ki so bila v Luki Koper namenjena v evropske države. Ukrepi Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in fitosanitarnih inšpektorjev so bili hitri in učinkoviti, saj so okuženo seme pravočasno uničili. Prav tako so bila uničena okužena semena in sadike, ki so v Slovenijo prišla iz Češke, poreklo je bilo kitajsko.

RASTLINA NA ZAČETKU NE KAŽE ZNAKOV OKUŽBE

S tem virusom se poleg paprike in paradižnika lahko okužijo tudi pleveli, ki so lahko nekakšen rezervoar virusa, saj okužbo pogosto na plevelih ne opazimo. Pri širjenju virusa je značilno, da rastline nekaj časa ne kažejo znamenja bolezni, semena in tudi sadike kažejo videz, da so zdrave, ko pa rastlina začne rasti, se bolezen kaže v rumenenju in ovijanju listov, kasneje pa v hitrem propadanju plodov. Tudi, če se bolezen razvije na plodovih, so v začetku lahko le-ti povsem zdravi, kasneje pa se bolezenska znamenja pojavijo v kopastih lisah, neenakomerno zrelih plodovih, ki lahko zelo hitro propadejo. Bolezen povzroči veliko škode, izgube pridelka so lahko od 30 do 70 odstotkov, ponekod so imeli tudi 100-odstotno izgubo pridelka. Okužba virusa se ne prenaša na živali in na ljudi, tudi če se ga poje, a okužen pridelek se slabše trži.

Virusi so zagotovo tisti, ki bodo v bodoče zelo krojili pridelavo vrtnin, zato je opozorilo za nakup le certificiranega semena toliko bolj na mestu.

MOČEN IN OBSTOJEN VIRUS

Z nakupom okuženega semena, se lahko virus okužene rastline prenese na druge rastline. Iz ene same rastline se okužba že v treh tednih razširi po vsem rastlinjaku, saj je virus zelo obstojen. Hitro se širi z dotikom med rastlinami in preko okuženega orodja, opreme, rok in z opraševalci. Na rokah ali rokavicah virus preživi najmanj dve uri, na aluminiju najmanj en mesec, na betonu do tri mesece, na nerjavečem jeklu najmanj tri mesece, na plastiki in steklu najmanj šest mesecev. Mehletova je še opozorila, da tudi vsa razkužila, ki so na voljo, niso enako učinkovita. Z virusi je lahko okužena tudi zemlja. Če se okuženi plodovi ali listi zavržejo v kompost, se bo virus razširil preko komposta na druge rastline.

Težko je reči, da če leto dni v rastlinjaku ni paprike ali paradižnika, virusa grbančavosti plodov paradižnika več ne bo. Poznamo viruse, ki živijo več let, več deset let. Velika nevarnost je, da se virus ohrani z okrasnimi rastlinami, pleveli, staro neočiščeno embalažo, ob tem, da so stroški enkratne embalaže veliki, povratna embalaža pa sicer okolju bolj prijazna.

NAKUP CERTIFICIRANIH SEMEN IN ZDRAVIH SADIK

Z analizami pri nas in v drugih državah so ugotovili, da je okuženega semena, ki prihaja v EU iz Kitajske in tudi drugih držav, veliko. Zato je priporočljivo, da tržni in tudi vrtičkarji kupujejo le certificirana semena in so še posebej pozorni, če semena kupujejo preko spleta in tuja semena. Kljub temu je treba sadike in kasneje rastline nenehno opazovati in o morebitni okužbi obvestiti pristojno inšpekcijo ali kmetijsko svetovalno službo, ki bo izvedla vzorčenje ter vzorce poslala v analizo na NIB in v primeru okužbe sprejela ustrezne ukrepe. Kot preventivno se priporoča, da v rastlinjaku delajo in vanj vstopajo le tisti, ki so ozaveščeni kako nevarni so virusi, v ustrezni delovni obleki, z rokavicami, ustrezno ravnajo z delovnim orodjem in podobno. Na oknih rastlinjaka naj bodo mreže, ki preprečijo vdor različnim žuželkam ali izhod žuželk iz rastlinjaka na sosednji posevek ali rastlinjak, uporablja naj se enkratna embalaža oziroma se opravi dezinfekcija večkrat uporabne embalaže. Tudi hrane, ki je kupljena v trgovini in je mogoče okužena, naj se ne je v bližini rastlinjaka, opozarja dr. Nataša Mehle.