Perutnina iz Ukrajine, govedina iz Litve . Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Slovenski ponudniki težko uspejo na javnih naročilih. Pri večini javnih zavodov je še vedno glavno merilo cena. Poleg tega je še vrsta drugih ovir, da na krožnike najbolj ranljivih skupin ne pride lokalno pridelana hrana. V zadnjih 15 letih je bilo več občinskih, regijskih in državnih srečanj ter posvetov na temo naročanja živil v javnih zavodih. Srečali so se tisti, ki zakone pripravljajo in jih sprejemajo. Srečali so se predstavniki javnih zavodov vključno z organizatorji prehrane in kuharji ter predstavniki živilsko-predelovalne industrije, zadrug in pridelovalci. A bistvenih sprememb pri naročanju lokalnih živil v javnih zavodih ni.O ovirah in težavah, zakaj se na krožnikih javnih zavodov znajde premalo sveže kakovostne lokalno pridelane hrane, so ponovno razpravljali v državnem svetu. Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je spomnil, da je vladi predlagal nujne spremembe. Te bi omogočile večjo prehransko neodvisnost od uvoza, podporo slovenskemu kmetijstvu ter zmanjšanje ogljičnega odtisa pri transportu hrane. Po njegovem mnenju bi bilo treba poenostaviti sistem javnih naročil. Zaradi obsežne birokracije je le-ta pogosto v prid velikim trgovskim sistemom in uvoženi hrani. V zadnjem času je veliko sredstev namenjenih ohranjanju okolja. Pogosto tudi kot destimulacija za kmetijstvo, po drugi strani pa se pozablja na vplive na okolje, ki jih povzroča transport. Predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij mag. Janez Rebec je poudaril, da slovenski kmetje in živilsko-predelovalna industrija ter zadruge ponujajo kakovostno hrano s certifikati shem kakovosti. A glavni faktor izbire je še vedno cena.Slovenija je pri perutninskem in govejem mesu ter mleku samooskrbna. Kljub temu pa pojemo ogromno perutnine iz Ukrajine, govedine iz Litve in svinjine iz Poljske.Tržna pridelava ekoloških živil v Sloveniji ni zadostna. Javni zavodi so zavezani izpolnjevati zakonodajno. To je zahtevo po naročanju do 12 % ekoloških živil in najmanj 20 % živil iz shem kakovosti. Sicer so v prekršku, zato vse več javnih zavodov kupuje ekološka živila iz uvoza.Barbara Lončarek je predstavila Katalog živil za javno naročanje. Izkazal se je kot odličen pripomoček javnim zavodom za naročanje živil lokalnega izvora in iz shem kakovosti. Katalog omogoča pravilno izdelavo predračuna. V realnem času v odstotkih sporoča dosežene količine ekoloških izdelkov in izdelkov iz shem kakovosti ter doseženo vrednost izločenih sklopov. Javni zavodi lahko s tem pripomočkom poiščejo ponudnike v bližini s pomočjo Google zemljevida ponudnikov. Direktno jim iz aplikacije pošljejo povpraševanje s pomočjo avtomatsko generiranega e-maila, kar omogoča prihranek časa in denarja. Za letos se načrtuje razvoj aplikacije. In sicer v smeri ocenjevanja najugodnejšega ponudnika na osnovi cene, razdalje, shem kakovosti in statusa ponudnika (ali je proizvajalec ali distributer …). Z bazo, ki nastaja v aplikaciji Katalog živil za javno naročanje, se lahko povežejo še druge aplikacije. Na primer vodenje materialnega knjigovodstva, načrtovanje in hranilno vrednotenje jedilnikov, logistika, statistika in uradni nadzor).Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez je poudarila, da je za učinkovito javno naročanje živil pomembno vzpostaviti skupno točko za lažje naročanje in ponudbo lokalnih živil, ki bi bila v pomoč naročnikom in ponudnikom. »Pri tem pa je treba vzpostaviti tudi učinkovitejše povezovanje ponudnikov, kar bi omogočilo večjo količinsko pestrost lokalnih živil.« Poudarila je pomen dviga zavesti o pomenu uživanja lokalne hrane skozi izobraževalni sistem.S ciljem povečati oskrbo javnih zavodov z lokalno pridelano kakovostno hrano je kmetijsko ministrstvo vladi predlagalo sklic medresorske skupine, ki se bo ukvarjala s tem projektom.Da je ovire in težave pri naročanju lokalno pridelane hrane v javne zavode mogoče premagati, že nekaj let potrjuje nekaj primerov dobrih praks. Šole in vrtci v Kranju imajo v kuhinjah vsako leto več živil lokalnih pridelovalcev. Projekt skupnega naročanja živil v 12 javnih zavodih (pridružili sta se tudi šoli v Šenčurju in Cerkljah) je eden najpomembnejših projektov Mestne občine Kranj. S tem podpirajo lokalno pridelavo ter v jedilnike vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter starostnikov uvajajo bolj zdravo in kakovostno hrano.Kot je povedal župan Matjaž Rakovec, si želijo, da bi v prihodnje v dinamični nabavni sistem (DNS) vstopilo še več lokalnih pridelovalcev in javnih zavodov. Že sedaj pa predpisan delež 12 % ekoloških živil presegajo za 50 %. Ponudniki lokalnih živil so kmetije (168), podjetja (98) in zadruge (15). Glede na njihovo ponudbo delajo sklope, tudi sklope ekoloških živil. Vse leto je veliko komunikacije med občino. Ponudniki ter organizatorji šolske prehrane, v šolah in vrtcih pa o pomenu zdrave domače hrane izobražujejo otroke in tudi starše.V razpravi so se strinjali, da je treba poenostaviti postopke javnega naročanja ter uvesti dolgoročne pogodbe med javnimi zavodi in domačimi dobavitelji živil. Zagotoviti je treba tudi ustrezen nadzor nad stalno kakovostjo in varnostjo dobavljenih živil v celotni verigi. Izpostavljena je bila tudi višina zneska, ki se namenja za malico in je subvencionirana s strani države. Za nakup živil iz shem kakovosti in ekoloških živil je dosedanji znesek prenizek. Javnim zavodom ne omogoča naročanja živil lokalnega izvora, ki so višje kakovosti in posledično tudi dražje. Enako velja za kosila in druge obroke, ki jih pripravljajo javni zavodi, ki so sicer tržna kategorija, a je vseeno stroškovno omejena.Prav tako je treba več napora in sredstev nameniti ozaveščanju o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane tako živalskega kot rastlinskega izvora za zdravje, s poudarkom na sezonski hrani.
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Slovenski ponudniki težko uspejo na javnih naročilih. Pri večini javnih zavodov je še vedno glavno merilo cena.Poleg tega je še vrsta drugih ovir, da na krožnike najbolj ranljivih skupin ne pride lokalno pridelana hrana.
V zadnjih 15 letih je bilo več občinskih, regijskih in državnih srečanj ter posvetov na temo naročanja živil v javnih zavodih. Srečali so se tisti, ki zakone pripravljajo in jih sprejemajo. Srečali so se predstavniki javnih zavodov vključno z organizatorji prehrane in kuharji ter predstavniki živilsko-predelovalne industrije, zadrug in pridelovalci. A bistvenih sprememb pri naročanju lokalnih živil v javnih zavodih ni.
»Hrana ni strateška dobrina, pač pa strateško orožje. Če bomo večji porabniki lokalne hrane, bomo vsi skupaj veliko naredili za Slovenijo,« je posvet zaključil Branko Tomažič.
O ovirah in težavah, zakaj se na krožnikih javnih zavodov znajde premalo sveže kakovostne lokalno pridelane hrane, so ponovno razpravljali v državnem svetu. Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je spomnil, da je vladi predlagal nujne spremembe. Te bi omogočile večjo prehransko neodvisnost od uvoza, podporo slovenskemu kmetijstvu ter zmanjšanje ogljičnega odtisa pri transportu hrane. Po njegovem mnenju bi bilo treba poenostaviti sistem javnih naročil. Zaradi obsežne birokracije je le-ta pogosto v prid velikim trgovskim sistemom in uvoženi hrani. V zadnjem času je veliko sredstev namenjenih ohranjanju okolja. Pogosto tudi kot destimulacija za kmetijstvo, po drugi strani pa se pozablja na vplive na okolje, ki jih povzroča transport.
Marjeta Podpečan iz kranjskih vrtcev je že večkrat poudarila, da se že od leta 2011 trudijo, da bi povečali lokalno hrano v vrtcih. Ker dobro delajo, jim tudi uspeva.
NAJPOMEMNEJŠA CENA IN NE KAKOVOST LOKALNIH ŽIVIL
Predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij mag. Janez Rebec je poudaril, da slovenski kmetje in živilsko-predelovalna industrija ter zadruge ponujajo kakovostno hrano s certifikati shem kakovosti. A glavni faktor izbire je še vedno cena.
Slovenija je pri perutninskem in govejem mesu ter mleku samooskrbna. Kljub temu pa pojemo ogromno perutnine iz Ukrajine, govedine iz Litve in svinjine iz Poljske.
Tržna pridelava ekoloških živil v Sloveniji ni zadostna. Javni zavodi so zavezani izpolnjevati zakonodajno. To je zahtevo po naročanju do 12 % ekoloških živil in najmanj 20 % živil iz shem kakovosti. Sicer so v prekršku, zato vse več javnih zavodov kupuje ekološka živila iz uvoza.
Kmetija Globočnik iz Vogelj pri Šenčurju dobavlja jajca več šolam preko izločenih sklopov. Opozarjajo na napake pri oddajanju ponudb. Kmetija je bila neuspešna na razpisu za dobavo jajc iz pašne reje, uspešni pa so bili ponudniki ekoloških jajc iz Avstrije. Težave so tudi pri dobavi majhnih količin jajc podružničnim šolam, ki so oddaljene in za dobavitelja predstavljajo precejšen strošek za transport.
KATALOG ŽIVIL ZA JAVNO NAROČANJE
Barbara Lončarek je predstavila Katalog živil za javno naročanje. Izkazal se je kot odličen pripomoček javnim zavodom za naročanje živil lokalnega izvora in iz shem kakovosti. Katalog omogoča pravilno izdelavo predračuna. V realnem času v odstotkih sporoča dosežene količine ekoloških izdelkov in izdelkov iz shem kakovosti ter doseženo vrednost izločenih sklopov. Javni zavodi lahko s tem pripomočkom poiščejo ponudnike v bližini s pomočjo Google zemljevida ponudnikov. Direktno jim iz aplikacije pošljejo povpraševanje s pomočjo avtomatsko generiranega e-maila, kar omogoča prihranek časa in denarja. Za letos se načrtuje razvoj aplikacije. In sicer v smeri ocenjevanja najugodnejšega ponudnika na osnovi cene, razdalje, shem kakovosti in statusa ponudnika (ali je proizvajalec ali distributer …). Z bazo, ki nastaja v aplikaciji Katalog živil za javno naročanje, se lahko povežejo še druge aplikacije. Na primer vodenje materialnega knjigovodstva, načrtovanje in hranilno vrednotenje jedilnikov, logistika, statistika in uradni nadzor).
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez je poudarila, da je za učinkovito javno naročanje živil pomembno vzpostaviti skupno točko za lažje naročanje in ponudbo lokalnih živil, ki bi bila v pomoč naročnikom in ponudnikom. »Pri tem pa je treba vzpostaviti tudi učinkovitejše povezovanje ponudnikov, kar bi omogočilo večjo količinsko pestrost lokalnih živil.« Poudarila je pomen dviga zavesti o pomenu uživanja lokalne hrane skozi izobraževalni sistem.
S ciljem povečati oskrbo javnih zavodov z lokalno pridelano kakovostno hrano je kmetijsko ministrstvo vladi predlagalo sklic medresorske skupine, ki se bo ukvarjala s tem projektom.
V občini Kranj vprašajo kmete, kaj lahko vključijo v jedilnike njihovih šol, pri transportu in dovozu živil pa imajo pomembno vlogo zadruge,« meni kranjski župan Matjaž Rakovec.
V šolah in vrtcih še vedno premalo lokalne hrane
PRIMERI DOBRIH PRAKS
Da je ovire in težave pri naročanju lokalno pridelane hrane v javne zavode mogoče premagati, že nekaj let potrjuje nekaj primerov dobrih praks. Šole in vrtci v Kranju imajo v kuhinjah vsako leto več živil lokalnih pridelovalcev. Projekt skupnega naročanja živil v 12 javnih zavodih (pridružili sta se tudi šoli v Šenčurju in Cerkljah) je eden najpomembnejših projektov Mestne občine Kranj. S tem podpirajo lokalno pridelavo ter v jedilnike vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter starostnikov uvajajo bolj zdravo in kakovostno hrano.
Kot je povedal župan Matjaž Rakovec, si želijo, da bi v prihodnje v dinamični nabavni sistem (DNS) vstopilo še več lokalnih pridelovalcev in javnih zavodov. Že sedaj pa predpisan delež 12 % ekoloških živil presegajo za 50 %. Ponudniki lokalnih živil so kmetije (168), podjetja (98) in zadruge (15). Glede na njihovo ponudbo delajo sklope, tudi sklope ekoloških živil. Vse leto je veliko komunikacije med občino. Ponudniki ter organizatorji šolske prehrane, v šolah in vrtcih pa o pomenu zdrave domače hrane izobražujejo otroke in tudi starše.
VEČ MORA STORITI DRŽAVA
V razpravi so se strinjali, da je treba poenostaviti postopke javnega naročanja ter uvesti dolgoročne pogodbe med javnimi zavodi in domačimi dobavitelji živil. Zagotoviti je treba tudi ustrezen nadzor nad stalno kakovostjo in varnostjo dobavljenih živil v celotni verigi. Izpostavljena je bila tudi višina zneska, ki se namenja za malico in je subvencionirana s strani države. Za nakup živil iz shem kakovosti in ekoloških živil je dosedanji znesek prenizek. Javnim zavodom ne omogoča naročanja živil lokalnega izvora, ki so višje kakovosti in posledično tudi dražje. Enako velja za kosila in druge obroke, ki jih pripravljajo javni zavodi, ki so sicer tržna kategorija, a je vseeno stroškovno omejena.
Prav tako je treba več napora in sredstev nameniti ozaveščanju o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane tako živalskega kot rastlinskega izvora za zdravje, s poudarkom na sezonski hrani.
Marko Debeljak, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana: »Pred 20-timi leti je bilo v strukturi potrošnje hrane okrog 50 % hrane slovenskega izvora, v naslednjih letih se je uvoz povečeval in leta 2023 je bilo le še 16 % porabljene hrane pridelane v Sloveniji. Če bo šlo tako naprej, bo leta 2031 slovenski potrošnik imel v ponudbi le še hrano iz uvoza.«
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] SKP EU z intervencijo 75.01. pomaga mladim kmetovalcem na Hrvaškem.
VEČ 🫶 https://t.co/mD4g85iB7K
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/1A3JCVLi45 https://t.co/G2bvED3UoX
21.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ukrep KOPOP 18.03 -BK.15 je že vključen v Strateški načrt SKP 2023-2027 za Slovenijo in se letos izvaja prvič.
VEČ 👉 https://t.co/o0ps1Qeaf9
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/CfU5Z7yInB
20.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Subvencijska kampanja za oddajo zbirne vloge v okviru SN SKP 2023-2027 se je začela v sredo, 19. marca, in bo trajala do 6. junija 2025.
VEČ 🤠 https://t.co/s7IKtLUyGP
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/J8BWdqiGN3
20.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Pri gradnji je dobro paziti na vsako malenkost. Na kmetiji Vrzel so se hitro prepričali, kako pomembno je prezračevanje v hlevu. VEČ 👇 @EUAgri #IMCAP #CAP
https://t.co/xLSJBGtJjJ
19.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Andrej je predan sirar in varuh avtohtone cikaste pasme.
VEČ 🧀 https://t.co/Q1MJABppBe
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/oFYFQOLo8k
19.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Obisk ene največjih pomurskih kmetij z mlečno prirejo nas ni pustil ravnodušne. VEČ 🐮 https://t.co/kJ2gSJMYm4
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/li5mwW2Eck
19.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Objavljeni so štirje javni razpisi za izvajanje intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov. VEČ 🐝 https://t.co/qyEvvj3dUD
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/0AcBHPTVJk
19.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Iz Strateškega načrta SKP 2023-2027 je namenjenih 6.000.000 evrov za naložbe majhnih kmetij v okviru intervencije IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj. VEČ 👉 https://t.co/FQn2ToqZuK @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/ru5FRMdjIu
18.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] V teh dneh na kmetijah hitijo z opravljanjem še zadnjih zimskih in zgodaj spomladanskih opravil.
VEČ 🪚 https://t.co/9WBWMnPoyE
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/r3LeFdrxvg
18.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Slovenija se je z izvajanjem Strateškega načrta SKP 2023-2027 ponovno odločila za intervencijo vezana podpora za beljakovinske rastline (INP07). @EUAgri #IMCAP #CAP VEČ 🫶 https://t.co/bkPeJVujN9 https://t.co/vaAjbsneMe
18.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ukrep IRP29 spodbuja kmete, da vlagajo v izboljšanje pogojev za rejne živali na svojih kmetijah. VEČ 🤠 https://t.co/8ysweTg8B5 @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/R7h3pjSsJv
14.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Do podpore IRP42 so upravičene lokalne (avtohtone in tradicionalne) pasme domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje. VEČ 🐮 https://t.co/5g6mJDgNLy
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/9dd7gII2oO
14.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Ena ključnih koristi za povezovanje pridelovalcev je skupinsko certificiranje. VEČ 👉 https://t.co/BKyzysLfEs @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/iM56RrdhS6
14.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] V okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 lahko kmetje investirajo v različne naložbe, ki povečajo konkurenčnost in tržno naravnost ekoloških kmetij. VEČ 🥕 https://t.co/TfawHSZ2IW @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/abBgk0Lu8N
12.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] V marcu je predvidena objava javnega razpisa, namenjenega novogradnji in rekonstrukciji hlevov za rejne živali. @EUAgri #IMCAP #CAP
VEČ 🫶 https://t.co/5Y6P94Q9NA https://t.co/ARzPLmCixQ
10.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] V posevkih čebule in tudi drugih čebulnic je vse pogostejša nadloga tobakov resar (Thrips tabaci). @EUAgri #IMCAP #CAP
VEČ 🧄 https://t.co/Z0kJ7HqgMw https://t.co/ONB1f9MvEg
07.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Vlagatelji s pravico do sredstev morajo prvi zahtevek za izplačilo sredstev vložiti do 15. aprila 2025. @EUAgri #IMCAP #CAP
VEČ 👉 https://t.co/cBA5K0LCUq https://t.co/KRfHyivTiD
07.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Na domačiji, ki jo krajani po domače poznajo kot »Pr’ Kmetu«, prepoznavajo subvencije, ki so del skupne kmetijske politike, kot ključno podporo za ohranjanje vitalnosti kmetije. VEČ 👇 @EUAgri #IMCAP #CAP
https://t.co/z1p0y0HoM2
07.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎]Družina Hubak iz Okešinca pri Zagrebu se s prirejo mleka ukvarja že tri generacije. VEČ 👇 @EUAgri #IMCAP #CAP @agroklub
https://t.co/YZ9THHRCRy
07.03.2025
[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Kmetje potrebujejo družbeno okolje, ki bo zanje spodbudno, in spoštovanje, ki pripada poklicu, v katerega je vloženo toliko dela. @EUAgri #IMCAP #CAP #blog
VEČ preberite v marčnem BLOGU 👉 https://t.co/dOjG5OtFzr https://t.co/ooy36jUlLj