V Robu pri Velikih Laščah je tudi letos zadišalo po kruhu iz krušne peči. Po lanskoletni prekinitvi zaradi epidemije covid-19 je Društvo podeželskih žena Velike Lašče letos izvedlo 5. državno razstavo in ocenjevanje kruha iz krušne peči. Na ocenjevanju in razstavi je bilo 25 kruhov, 24 jih je prejelo zlato priznanje, eden pa srebrno.

Danes je kruh ena najstarejših poznanih jedi. Je najbolj vsakdanje živilo, ki ga poznajo povsod po svetu. Včasih je bil na mizi samo za praznike, danes pa ga lahko jemo kadarkoli.

»Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«

Na razstavi in ocenjevanju so sodelovali kruhi, hlebci iz enega kilograma moke, pečeni v krušni peči, ki so bili razvrščeni v tri kategorije:  pšenični kruh, mešani kruh in kruh posebnih sort. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Jože Senegačnik, Milka Debeljak in Zdenka Škrabec, vsi veliki poznavalci kruhov z bogatimi izkušnjami peke kruhov v krušni peči in priprave drugih kvašenih dobrot,  je ocenjevala zunanji videz, okus sredice ter okus in videz spodnje in zgornje skorje. Kot je na podelitvi priznanja povedala predsednica društva Magdalena Peterlin je peka kruha v krušni peči zahtevno, vsak, ki se peke kruha v krušni peči loti , je junak. »Letos nam je bila naklonjena luna in vsi kruhi so bili odlični,« še pove Magdalena, ki je ponosna na dediščino, ki jo je tako kot njene sočlanice prejela od svojih staršev in jo z veseljem prenaša na mlade. V tej smeri je poudarila pomen tovrstnih druženj in aktivnosti kljub omejitvam zaradi epidemije tudi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. V razvijajoči se in vedno bolj poudarjeni digitalizaciji ne smemo pozabiti na dediščino, ki jo opravljajo roke žensk in je ne more nadomestiti nobena digitalizacija. To so drobci, ki se sestavljajo na tem našem čudovitem podeželju, je poudarila.

Najvišje ocenjen kruh z vsemi možnimi točkami je bil pšenični kruh Nade Vidrih iz Društva podeželskih žena Dobrepolje – Struge.

NEKAJ KRUHOV JE BILO PEČENIH NA LISTU SVEŽEGA ZELJA

Jože Senegačnik, predsednik  ocenjevalne komisije je povedal, da je bilo vseh 25 kruhov lepih, okusnih, ravno prav pečenih in brez večjih napak. Kljub temu je vse, ki so kruh prinesli na ocenjevanje opozoril na nekaj malenkosti, ki so pri peki kruhov v krušni peči pomembni. Krušna peč ni električna pečica,  na kateri se s tipko uravnava temperatura. Kruh mora biti dovolj slan, ne preveč in ne premalo, prav tako je potrebno pri umešanju dodati dovolj vode, spet ne preveč in tudi ne premalo, je opozoril Senegačnik. Nekaj kruhov je bilo pečenih na listih zelja, kar ni bilo moteče in je zagotovo bilo dobro, če je bila peč prevroča. To je način kako ublažiti previsoko temperaturo v peči in smo se ga naučili od naših starih. Kruh mora primerno vzhajati,  a se vedno ravna po peči, pomeni, da ga damo v peč, ko je le-ta ustrezno vroča. Vse to se vsak, ki peče kruh v krušni peči, nauči z izkušnjami in številnimi pečenimi hlebci. Kljub večletnim izkušnjam kdaj tudi ni vse tako kot bi moralo biti, saj je peka kruha odvisna od počutja, od vremena in še veliko drugih vplivov je. Jože Senegačnik je zaključil, da je čisto vsak, ki je prinesel kruh na ocenjevanje lahko ponosen na svoje delo, kar je rezultat vseh ocenjenih kruhov.

V vsej zgodovini od pradavnine naprej je kruh pomenil srečo in blaginjo, pomankanje kruha pa bedo, revščino, vojno. Kruh je krojil zgodovino narodov, delil ljudi na bogate in revne, na gospodarje in podložnike, je o kruhu povedala Jožica Mavsar Nosan.

 

 Danes do kruha ni spoštovanja, saj ga veliko pristane v smetnjakih, čeprav se tudi iz starega kruha da pripraviti marsikatero okusno jed.