Gozdni rob je prehod iz gozda na travnik in zato stičišče dveh zelo različnih življenjskih okolij. Vrstna pestrost je tam največja, njegovi vplivi na gozd in kmetijsko krajino so veliki in pomembni, saj bogati estetsko funkcijo gozda, opravlja zaščitne vloge, mnogim živalskim vrstam pa nudi prebivališče, kritje in hrano.
Projekt EIP 16.5 Plodonosni gozdni rob v sodelovanju strokovnih in raziskovalnih institucij, na petih kmetijskih gospodarstvih z različnimi ukrepi biotsko bogati gozdni rob. V triletnem projektu, ki se končuje junija letos poleg vodilnega partnerja Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna sodelujejo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, podjetji Beneficij in Novinet d.o.o. ter kmetijska gospodarstva Turistična kmetija Široko, Kmetija Zaplana, Turistična kmetija pri Andrejevih, Kmetija Vertovšek in kmetija MakroBios Panonija.

O projektu in njegovih rezultatih so govorili na javnem posvetu oziroma prenosu znanj v prakso v sredo, 8. marca. 2023,v prostorih Kmetijskega inštituta Slovenije. Drevesne sadne vrste gozdnega roba je predstavil Boštjan Godec, Jagodičaste sadne vrste gozdnega roba pa Dr. Nika Cvelbar Weber.

Namen projekta je ozaveščanje o ključnih znanjih in veščinah, povezanih z ohranjanjem in povečanjem biodiverzitete gozdnega roba (meja med gozdom in kmetijskimi površinami, ki predstavlja izjemno pester del gozdnega ekosistema) ter‍ varovanje in razširjanje gozdnega roba. S tem namenom pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, kot projektni partner, strokovno poljudne opise plodonosnih sadnih vrst, ki s svojo prisotnostjo povečujejo biotsko, gospodarsko ter krajinsko vrednost tega mejnega prostora. Med opisi so borovnica, brusnica, črni bezeg, jagoda, hruška drobnica, jablana lesnika, skorš, glog, navadni šipek in druge sadne vrste.

Na kmetijskih gospodarstvih je bilo v času projekta posajenih več kot 400 sadik različnih sadnih vrst gozdnega roba.

Največ je bilo posajenih gozdnih robid, sledijo rumeni dren, leska, malina, črni bezeg, jerebika, češnja, črni trn, hruška, (tepka, vinska moštnica), navadni šipek, šmarna hrušica, kostanj in oreh. Z zasaditvijo različnih sadnih vrst želijo odstraniti neželene tujerodne ali invazivne vrste, ki so prisotne na gozdnem robu, hkrati pa bogatijo osiromašen gozdni rob. Na vseh petih kmetijskih gospodarstvih tako pospešujejo naravno sestavo gozdnega robu s poudarkom na vrstni pestrosti, poleg tega pa so s sadnjo na gozdni rob vnesli predvsem plodonosne, medovite in minoritetne drevesne in grmovne vrste. Z vnosom novih, avtohtonih vrst povečujejo rastlinsko vrstno pestrost in ponudbo hrane za divje živali, kmetijska gospodarstva pa bodo lahko naravne plodove, ki jih bodo pridobila iz gozdnega robu, uporabila v svoji ponudbi prehranskih izdelkov. Povečala se bo tudi estetska funkcija gozdnega robu. Z gojitvenimi ukrepi pospešujejo naravno vrstno sestavo ter vzgajajo naravno prisotno značilno, biotsko pestro zgradbo gozdnega roba. V prihajajoči rastni sezoni že pričakujejo uporabne rezultate o uspehu sadnje ter odzivu okolja na ukrepe. Velikega pomena za trajnost rezultatov bo tudi nadaljnja vzgoja sadik in izvajanje različnih gojitvenih del na gozdnem robu (čiščenje, zaščita sadik, …). Ploskve izvedenih del na gozdnih robovih služijo tudi kot poskusna območja, kjer pridobivajo pomembna znanja o ukrepih na gozdnem robu, vrstni pestrosti živalskega in rastlinskega sveta gozdnega roba, odnosu človeka do gozdnega roba in vzpostavitvi smernic za ravnanje z gozdnim robom. V sklopu projekta so izvedli tudi različna usposabljanja in prenose znanj v prakso, namenjena tako kmetijskim gospodarstvom, strokovnjakom, kot tudi širši javnosti. Izdelane so bile tudi različne publikacije in družabna igra spomin.