15. oktober je bil svetovni dan kmetic, ki je letos izpostavljal vlogo podeželskih žena pri oskrbi s hrano. S tem se priznava ključna vloga in prispevek kmetic in podeželskih žensk pri razvoju kmetijstva in podeželja.

Tudi na slovenskih kmetijah imajo ženske ključno vlogo. Delež tistih, ki so kot nosilke ali družinski člani udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 %, kar je več od povprečja EU, kjer ta delež znaša 42 %. Žal pa kmetice v naši državi niso cenjene, kot bi morale biti. Poklic kmeta je v očeh slovenskega družbenega okolja vedno manj cenjen, delo v kmetijstvu je na slabem glasu. Kmete se krivi, če je hrane preveč, če je je premalo, večino ogljičnega odtisa pripisujejo kmetijstvu, vsako gnojenje je postalo onesnaževanje okolja, vsaka skrb za živali je mučenje … Pa ni tako. Pridelave hrane, ohranjanja tradicije in razvoja podeželja ne bi bilo brez podeželskih žensk. Kmetice v skrbi za družine in opravljeno delo vstajajo ob zori, njihove roke dokazujejo, kaj prinese vsakodnevni trud in obilica dela. In ker je tega velikokrat preveč, je kmetic vedno manj. Žal primanjkuje predvsem mladih, zato je še toliko bolj pomembno, da vsaj kdaj pa kdaj opozorijo nase.

Slovenske kmetice dan kmetic že tradicionalno obeležujejo na svoj način. Zveza kmetic Slovenije že vrsto let z izborom kmetice leta opozori na pomen kmečkih in podeželskih žensk. Letos jih je bilo normiranih šest, laskavi naslov kmetice leta 2024 pa je dobila Marjana Kogelnik iz Podklanca pri Dravogradu, ki je nasledila lanskoletno kmetico leta Marijo Rožman iz Terbegovcev.

Žal pa se je s strani vladnih predstavnikov potrdil mačehovski odnos do kmetic. Na slovesnost ob dnevu kmetic in izboru kmetice leta ni bilo ne kmetijske ministrice ne kakšnega drugega predstavnika ministrstva.