Na kmetiji Munda iz Juršincev na 12 ha pridelujejo spomladansko in jesensko zelenjavo, ki jo večino prodajo preko več dobaviteljev ali preko KZ Ptuj. Manjše količine dostavijo sami v nekaj šol, dom starejših občanov ter v gostilne v bližini, vedno več zelenjave pa prodajo tudi na domu.

Kmetija Munda je bila nekoč mešana živinorejsko-poljedelska in zelenjadarska kmetija. Že Markovi stari starši so pridelovali sladkorno peso za takratno Tovarno sladkorja Ormož in rdečo peso za predelovalno industrijo, o čemer smo pisali že v prejšnji številki Kmečkega glasa. Starši so začeli še s pridelavo zelja in krompirja, ob Markovi pomoči pa so kmetijo še razvijali in širili. Iz šestih hektarjev obdelovalnih površin jih je danes že dobrih 12, približno polovico lastnih in polovico v najemu. Poleg glavnih zelenjadnic: solate, krompirja, zelja in rdeče pese pridelujejo še ohrovt, čebulo, por, kitajsko zelje in nekaj sort radiča. Marko je bil sprva v službi, danes pa kot mladi prevzemnik skupaj s partnerko Tino ter dvoletno Tjašo živijo od prihodka zelenjadarske kmetije. Ko je kmetijo prevzel, je začel iskati nove prodajne poti, da bi več pridelka prodal sam, a je večinoma, zlasti pri javnih zavodih, gostilnah in menzah na predstavljeno ponudbo dobil vprašanja: A samo to imate? Ali nimate pridelka vse leto?

Tina je poskušala tudi s prodajo na tržnici na Ptuju, vendar se ni izplačalo. “Večina kupcev vzame po kilo ali še manj, na stojnici je treba biti ves dan, doma pa čaka delo,” pove Tina, zato večino prodaje raje prepustijo drugim.

Pri tako intenzivni panogi, kot je zelenjadarska, in pri takšnih površinah, kot jih imajo Mudovi, večino pridelka prodajo v veleprodaji, preko posrednikov končnim kupcem. Nekaj zelenjave prodajo tudi KZ Ptuj za njihove trgovine ali preko njih v trgovske verige, predelovalni industriji ali drugim kupcem, nekaj manjših količin pa Marko javnim zavodom proda sam. V zadnjih letih se povečuje tudi prodaja na domu.

Na strminah, ki niso primerne za pridelavo zelenjave, je še vedno nekaj travnikov ali travniških sadovnjakov, kjer se pase nekaj ovc in koz, ter manjši vinograd.

 SPOMLADANSKE IN JESENSKE ZELENJADNICE

Še vedno so pridelki vezani na spomladanske, to so solata, zgodnji krompir, zgodnje zelje, spomladanska rdeča pesa, in jesenske pozne zelje, solate ter radiči. Za vrtnine je zlasti v začetku njihove rasti in v sušnih obdobjih nujno namakanje. Namakajo z razpršilci, vodo pa na posevke dostavlja s cisterno.

Sadike Mundovi pridelajo sami v rastlinjaku, vsa ostala pridelava pa je na prostem. Njive so razpršene na širšem območju, tudi po sosednjih vaseh v oddaljenosti nekaj kilometrov, nekaj pa tudi na območju 25 kilometrov oddaljenega Zlatoličja, od koder prihaja Tina. Ker je tam ravnina, na posevkih pridelujejo predvsem krompir.

Na kmetiji je kar nekaj specializiranih strojev za pridelavo krompirja, zelja in rdeče pese, tako za sajenje in okopavanje, za krompir pa imajo tudi strojni pobiralec. Že v preteklosti so uspeli na nekaj razpisih in tudi v prihodnje računajo nanje. Trenutno se pripravljajo na razpis za izgradnjo rastlinjaka, razširiti pa želijo tudi skladiščne kapacitete.

Solata na posevkih ob gozdu mora biti zavarovana z električnim pastirjem zaradi škode, ki jo dela divjad.

CENA KROMPIRJA PADLA IZ 25 NA 15 CENTOV

Cene pridelkov so vsako leto nižje. Zelje so pred tremi leti v jeseni prodajali po 25 centov, letos so že ob prvi prodaji začeli s 30 centi za kilogram, kriv pa je uvoz zelja iz Srbije. Tudi iz sosednje Hrvaške pritiska vsa zelenjava, saj imajo tam veliko večjo pridelavo, kot je naša.

Z izkopom krompirja so začeli v začetku junija, a kot pravi Marko, so težave s prodajo, saj si odkupovalci želijo ne samo pakiran, pač pa tudi opran krompir, sami pa pralne linije nimajo.

Cena krompirja se je v tem času zelo znižala. Pridelek krompirja je sicer dober, krompir je lep in debel, vendar zaradi precej dežja v zadnjem mesecu zgodnje sorte niso dolgo obstojne. Marko je zaradi gnitja dobil reklamacijo 14 dni po dostavljenem naročilu, katere posledica je manjši odkup in zniževanje cene. Cena krompirja je v kratkem času iz 25 padla na 15 centov za kilogram. Marko lahko le upa, da bo cena poznega krompirja, ki ga bo začel izkopavati v avgustu, boljša.

LETOS PRVIČ TUDI VIŠKI

V času epidemije in v javnosti izražene želje po večji pridelavi so Mundovi letos zasadili nekaj več spomladanske solate, ki pa je v maju niso mogli prodati in je šla v cvet, zato so jo na koncu podorali. Marko je solato prodajal tudi preko spleta in bi jo tistemu, ki si je ne more privoščiti, dal tudi zastonj, samo da je ne bi bilo treba podoravati, a interesa po solati ni bilo.

Lani so na posevkih zelja veliko škode naredili zajci, letos pa jo delajo vrane.