Na jugovzhodu Srbije se večina prebivalstva preživlja s sezonskim samooskrbnim kmetijstvom. Ženske na tem območju do nekaj dohodka pridejo s predelavo sadja in zelenjave, mesnimi in mlečnimi izdelki ter nekatere tudi s kmečkim turizmom. 60 žensk iz občin Aleksinac, Vlasotince, Babušnica in Pirot so se v treh letih udeleževale različnih delavnic, se usposabljale, bile na sejmih, pripravljale promocijski material, vse z namenom iskanja novih tržnih poti, krepitve podjetništva in svoje vloge na kmetiji in v družbi.

Triletni projekt »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji« sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS v letih 2023 do 2025, izvaja pa ga Slovenska karitas v sodelovanju s Caritas beogradske nadbiskupije. Ženske v jugovzhodni Srbiji so v primerjavi z moškimi v neenakem položaju, večina ima slabšo izobrazbo, malo premoženja, dohodka, posledično z manj pravicami in možnostmi odločanja v družini in družbi. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Večina se ukvarjajo s samooskrbnim kmetijstvom z nizkim dohodkom, slabšo delovno priložnostjo in kakovostjo življenja. Cilj projekta je povečati dohodek in opolnomočiti 60 ranljivih žensk iz občin Aleksinac, Vlasotince, Babušnica in Pirot.

ISKANJE NOVIH TRGOV Z LASTNIMI BLAGOVNIMI ZNAMKAMI

V letih projekta, ki se bo zaključil septembra letos, so se ženske udeleževale številnih aktivnosti. V okviru delavnic in predavanj so se ozaveščale o svojih pravicah, preventivi pred nasiljem in o skrbi za zdravje, se usposobile o vodenju podjetij in kmetij, kakovosti in varnosti hrane ter e-trženju. Za e-trženje je slovensko podjetje T-2 30 ženskam podarilo pametne telefone. Ženske so za svojo dejavnost dobile novo opremo, predvsem belo tehniko, nekatere tudi gradbeni material za gradnjo ali obnovo prostorov za predelavo, certifikate in lastno blagovno znamko izdelkov ter v zvezi s tem promocijski material za lažjo prodajo in iskanje novih trgov. Bile so na več sejmih, tudi v Beogradu, si uredile spletno stran in se promovirale v srbskih medijih.

22 žensk se je udeležilo tridnevnega študijskega obiska v Sloveniji in si v partnerskih slovenskih občinah, v Kočevju in Razkrižju ogledale turistične in sadjarske kmetije, čebelarski muzej ter podjetniški inkubator, gostje pa so se v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah predstavile tudi s svojimi izdelki (o tem smo v Kmečkem glasu že poročali). Za ženske je bila to neprecenljiva izkušnja, marsikatera je prvič v življenju uporabila potni list.

MOŽNOSTI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA VELIKE

V juliju smo pod vodstvom Jane Lampe iz Slovenske karitas in Brune Marđonović-Simonović s Caritas beogradske nadbiskupije na terenskem obisku Srbije obiskali nekatere ženske, ki so sodelovale v projektu. Po prihodu v občino Pirot nas je sprejel namestnik tamkajšnjega župana Miloš Colić, ki je poudaril pomen projekta za kmečke ženske in za razvoj turizma v občini. Predstavil je naravni park Stara planina, kjer je več samooskrbnih majhnih kmetij, ki skrbijo, da se na območju ohranja bogastvo narave, ohranjajo številne avtohtone rastlinske in živalske vrste prav z njihovo dejavnostjo. Omenil je tri pirotske blagovne znamke, kot so tradicionalna ročno tkana preproga ćilim, pirotski ovčji sir kačkavalj in pirotska peglana klobasica.

V Pirotu je tudi srednja mlekarska šola, ki izobražuje mlade na področju proizvodnje in predelave hrane, s specializacijo kadrov za industrijo mleka. V sklopu šole je tudi mlekarna za termično obdelavo mleka, mlečne proizvode in sire. Kljub temu je pirotsko obrobno območje nerazvito, marsikje ni urejene infrastrukture, mladi odhajajo v mesta, vasi se praznijo ali v njih ostajajo le starejši. Tako ostajajo zapuščene tudi številne kmetije.

MLADI OVČJI SIR KMETIJE DRAGUTINOVIĆ

Iz Pirota smo se podali proti Stari planini proti Babušnici do naselja Krnjino, od tam pa po makadamski cesti, neurejeni poti čez travnike in pašnike do kmetije Dragutinović, kjer imajo rejo ovc, Lidija pa iz ovčjega mleka izdeluje mladi sir. Z možem Goranom obdelujeta okrog 30 hektarjev površin, večina je pašnikov okrog domačije v hribovitem območju na nadmorski višini 650 metrov in nekaj njiv v ravninskem delu v nekaj kilometrov oddaljenem Blatu, kjer na domačiji Lidijinih staršev pridelujeta žita, vse za krmo živali v zimskih mesecih. Nekaj krme tudi dokupijo. Ker je v Krnjinem njun sin Pavel edini šoloobvezni otrok, je Lidija z njim med tednom na domačiji v Blatu, da lahko obiskuje šolo.

V čredi imajo 80 živali, pri čemer jih molzejo približno 50. Nekaj mleka prodajo svežega, večino pa ga Lidija predela v mladi sir. Tako jagnjeta kot tudi mleko in mlečne izdelke prodajo lokalno. V okviru projekta so zgradili nastrešek med hlevom in prostorom za molžo, ki je še ročna, velika pridobitev pa je tudi električni štedilnik, hladilnik in vakuumirka, ki Lidiji zelo olajša delo v predelavi in prodajo mladega sira. Kot pravi Lidija, vse proda na domu, kupci pa so v glavnem domačini, ki so se pred leti izselili v mesta in se vračajo ob praznikih ali koncih tedna. S promocijo in predstavitvijo na sejmih pa je vedno več tudi novih kupcev, ki so navdušeni nad kakovostjo njenih sirov.