Letina češenj je bila letos podpovprečna. Dež in hladno vreme v času cvetenja in razvijanja plodov, sodra, veter in nizke temperature v času trebljenja in nenehno deževje v času obiranja plodov, so ponekod pridelek zmanjšala tudi za 70 odstotkov. V Goriških Brdih so z letino zaključili, marsikatero drevo je ostalo polno razpokanih in gnilih češenj.

Kot pravita svetovalki specialistki za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Sara Spačal Dovžak in mag. Urška Klančar je letino češenj na Primorskem zelo krojilo vreme. V času cvetenja predvsem zgodaj cvetočih sort češenj je bilo deževno vreme, ki je slabo vplivalo na oprašitev in oploditev češenj. Nato so se zaradi slabe oploditve, sodre, nizkih temperatur in velikih temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo v nadaljnjem obdobju češnje močno otrebile. V času dozorevanja pa je bilo veliko dežja, zato so češnje pokale in posledično je prihajalo do njihovega gnitja. Poleg tega pa češnje napadajo še različni škodljivci, kot so plodova vinska mušica, češnjeva muha in marmorirana smrdljivka.

V Sloveniji je :

400 ha češenj, od tega

220 ha intenzivnih nasadov.

Svetovalki ocenjujeta, da je letina češenj na splošno povprečna do pod povprečna. Letina je različna od nasada do nasada. Nasadi so velikokrat postavljeni na neprimernih legah, od same tehnologije pridelave in sortimenta češenj, ki je pri vsakem pridelovalcu malo drugačen. Zato so tudi sorte cvetele in dozorevale v zelo različnih vremenskih pogojih. Vsekakor je bil pridelek zaradi vremenskih razmer slabši pri zgodnjih sortah kot pri srednjih in poznih sortah.

8 do 9 evrov za kilogram je cena domačih češenj

7 do 7,5 evre za kilogram je cena češenj iz uvoza.

NA KMETIJI JELINA KONČALI Z OBIRANJEM ČEŠENJ

Teja in Radovan Jelina sta že tretja generacija, ki na Humu v Goriških Brdih pridelujeta češnje in drugo sadje na približno dveh hektarjih. Najstarejši nasad češenj je star 60 let, najmlajši je bil zasajen letos. Stara drevesa zamenjujeta z novimi in tudi novejšimi sortami. Plodovi le-teh so debelejši in imajo bolj trdo kožico, čeprav so ta bolj podvržena pokanju, a je po njih večje povpraševanje. Nasadi so v terasah in niso pokrita z mrežo proti toči in dežju. Letos so drevesa bujno cvetela, kazalo je na dober pridelek. Žal je dežja v času dozorevanja in v samem obiranju bilo preveč in češnje so začele pokati. Z obiranjem so začeli okrog 10 maja, to je 14 dni prej kot običajno. Zaradi dežja pa so zaključili že v začetku junija. Pridelka je letos vsaj za 30 % manj kot so pričakovali.

“Lani nam je v času obiranja precej pridelka vzela toča, letos pa nenehno deževje,” pove Radovan Jelina. Kot predsednik Združenja sadjarjev Brda razume mlade tako na svoji kmetiji kot na drugih majhnih sadjarskih kmetijah v Brdih, da se ne odločajo za pridelavo sadja, saje je vedno težje. “V nasad moraš vložiti veliko dela in truda preden mlado drevo da pridelek. Potem je tu še neugodno vreme, ki ti vsako letos zagode. Enkrat je toča, drugič pozeba, suša, dež, vsako leto je kaj un vsako leto je drugačno.” Z Ženo Tejo prodajata češnje  kot tudi ostalo sadje (marelice, fige, hruške, slive) nekaj lokalnim šolam, na tržnici v Kranjski gor in Tolminu ter na domu.

Skupaj z občino Brda pa vsako leto v treh krajih v sosednji Avstriji pripravijo dan Briških češenj, vina ter drugih kmetijskih pridelkov. To je dobra promocija kmetijstva in samih krajev Goriških Brd. Žal so imeli letos s sabo malo češenj, saj so vsi pridelovalci imeli pridelka manj.

Od 220 ha intenzivnih nasadov je

15% namakanih površin,

5 % pokritih s protitočno mrežo približno,

Manj kot 1% pokritih s folijo.

RAZPOKANE IN GNILE ČEŠNJE NE SMEJO OSTATI NA DREVESU

Vodja Sadjarskega centra Bilje Davor Mrzlić je povedal, da se je letina češenj na Primorskem letos zagotovo končala prej kot bi se sicer, če ne bi bilo toliko dežja. Češnje najbolj poznih sort niso dozorele do konca, oziroma jih je dež prej uničil oziroma povzročil pokanje ter gnilobo.

“Letos bilo dežja enostavno preveč in marsikateri pridelovalec je letino bil prisiljen zaključiti prej, saj plodovi niso bili več tržni. Kljub vsem preventivnim tehničnim ukrepom kot so gnojenje, sredstva za krepitev rastlin, je bilo vode preveč in  pridelek bi lahko zaščitila le protidežna folija,” je povedal Davor Mrzlić, ki upa, da se bo vreme v prihodnjih tednih umirilo in se bodo razpokane in gnile češnje, ki so ostale na drevesih, posušile ter padle z drevesa. Potem večje škode ne bo. Pridelovalcem priporoča zaščito dreves proti češnjevi listni pegavosti in luknjičavosti koščičarjev in tudi proti ušem, v kolikor se le-te pojavijo. Ko se konec poletja zaključi rast drevesa, pa lahko opraviji tudi rez.  

Več kot 70 odstotkov vseh češnjevih nasadov je na Primorskem.

REŠITEV SO POKRITI NASADI

Na območju KGZ Nova Gorica je po podatkih iz RKG v bilo letu 2022 na celotnem Primorskem okrog 156 ha češnjevih nasadov. Od tega je v Goriških Brdih okrog 78 ha, v Vipavski dolini 61 ha in v Istri okrog 17 ha.  Češnjevi nasadi se obnavljajo in malo povečujejo predvsem v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Sadijo se predvsem nasadi na srednje bujnih podlagah kot je MaxMa 14 ali bujni podlagi kot je sejanec. Te so primernejše za sušne razmere, ki so na Primorskem vse pogostejše.

Češnje na srednje bujni podlagi v primerjavi z bujno podlago vstopijo hitreje v rodnost. Vzdržuje se lahko nižja drevesa, ki jih je lažje obirati, rezati, izvajati varstvo dreves, saj je večino dela v nasadu potrebno opraviti ročno. Kjer je mogoče so nasadi namakani. Z mrežo proti toči in protiinsektno mrežo pa nasadi niso prekriti. Postavitev in vzdrževanje vseh teh mrež in folij je zelo draga investicija, ki je v Vipavski dolini omejena še zaradi burje, v Goriških Brdih pa zaradi majhnosti in razdrobljenosti parcel. 

V intenzivnih nasadih se je pridelava v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, zadnjih 10 let pa povečala za  približno polovico.

Glede ukinjanja aktivnih snovi se pridelovalci sprašujejo kaj bo v prihodnje, saj že sedaj ni velike izbire v borbi proti boleznim in škodljivcem. Tudi organski fungicidi se ukinjajo. Po eni strani govorimo o samooskrbi, pridelkov pa je vedno manj. Pridelovalci nimajo sredstev za investicije in razvoj, mladi se ne odločajo za prevzem kmetij. Rešitve je treba iskati v izbiri primernih sort, sorte, ki so tolerantne na pokanje, pozne sorte, ki dozorevajo v času, ko pri nas ni več veliko dežja in seveda  že omenjenih možnostih, da se nasadi pokrijejo.

Pridelovalci češenj bi si močno zmanjšali škodo zaradi dežja, toče ali škodljivcev, če bi lahko nasade prekrili s protitočnimi mrežami, foljami proti pokanju češenj ter s proti insektnimi mrežami.

NA KMETIJI AVBELJ NA DOLENJSKEM NASADI POKRITI S FOLIJO

Na kmetiji Avbelj v Brezju pri Raki na Dolenjskem imajo zasajenih okrog 3.500 češnjevih dreves, deset različnih sort. Nasadi so na treh lokacijah. Med seboj so oddaljeni le kratek sprehod čez travnik a dovolj, da mikroklima na vsakem izmed njih pusti svoj pečat. Vsi so opremljeni z namakalnim sistemom ter protitočno in proti dežno zaščito. Češnje so tako zaščitene pred pokanjem, točo, ptiči in ostalimi nevšečnostmi. Folijo, ki češnje zaščiti predvsem pred dežjem, razprostrejo čez nasad tik pred obiranjem. Nasad pomlajujejo z novimi, v glavnem poznejšimi  debelejšimi in bolj trdimi sortami, po katerih potrošniki največ sprašujejo. Z obiranjem so začeli v začetku junija in bodo obirali še cel junij. Tudi letos pričakujejo dobro letino.

V tujini, na primer v Kanadi, so že pred 30 leti naredili enostavni sistem kako pokriti drevo ali manjše število dreves s folijo. Gre za obliko strehe nad drevesi, ki se lahko hitro odkrije in pokrije ter uredi tudi v terasah, na naklonu in manjših nasadih.