Slovenska konjereja se nanaša na rejene konje v Sloveniji, pri čemer je cilj ohranjati lokalne, to so avtohtone in tradicionalne pasme. V okviru SKP 2023-2027 je skozi intervencije IRP42 Lokalne pasme avtohtone pasme podprta tudi avtohtona pasma konj posavec.

Namen intervencije IRP Lokalne pasme je ohranjanju genskih virov. Podprte so reje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje. Tako se preprečuje izguba biološkega materiala, prilagojenega specifičnim okoljskim razmeram, prilagojene lokalnim razmeram in so prav zato dragocen genski vir. S podporo se vzpostavlja ravnotežja med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja. Med avtohtone pasme spada tudi konj pasme posavec.

Posavska pasma konj je pasma, ki izvira iz posavske regije ob reki Savi in je danes razširjena po vsej Sloveniji, saj je prilagojene našim pogojem, predvsem gorskemu in hribovitemu terenu. Že od nekdaj so posavca uporabljali za delo v gozdu, na poljih kot tudi za vožnjo in rekreacijo, ker je močan, vzdržljiv in tudi miren. Danes je reja namenjena za turistične in rekreativne namene in kot gospodarska reja za meso. V Sloveniji je poraba  konjskega oziroma žrebičjega mesa majhna, samooskrbnost je več kot 300 %, zato se večina živali za zakol izvaža, predvsem v Italijo. 

EKSTRENZIVNA VZREJA KONJ

Konji imajo izredno pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnem upravljanju travišč. Konji se vzrejajo ekstenzivno in niso problematični glede toplogrednih plinov, izboljšujejo kakovost tal, FFS se v konjereji ne uporablja. Vzreja konj je naravi neprimerljivo bolj prijazna kot intenzivna reja produktivnih domačih živali, kar je skladno s pričakovanimi spremembami SKP kot je zeleni prehod, deintenzifikacija reje, dobrobit živali in drugo. Cilji podore IRP 42 Lokalne pasme je med drugim zagotoviti, da lokalne pasme in sorte ostanejo del slovenskega podeželja, krajine, kulturne dediščine in da prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu.

Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec je priznana rejska organizacija ki združuje preko 250 članov. V rejski program je vključenih okoli 1500 živali. Pasma je prisotna po celi SLO. Populacija čistopasemskih plemenskih živali na dan 31.12.2022 je 720 kobil in 105 žrebcev.

V okviru intervencije IRP28 Dobrobit živali iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 se izvaja tudi podintervencija dobrobit živali (DŽ) za konje. Rejci konj lahko prejmejo plačila za izvajanje zahteve za pašo in izpust za konje (zahteva se izvaja v „paketu“). Rejci, ki se želijo vključiti v podintervencijo DŽ za konje, morajo na dan oddaje zahtevka rediti najmanj tako število konj kot ustreza 2 GVŽ konjev. Konji se morajo pasti neprekinjeno najmanj 120 dni v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra, v času izven obdobja paše za konje pa mora biti konjem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti vsaka skupina v izpustu najmanj dve uri na dan. Višina plačila za izvajanje zahteve za pašo in izpust za konje letno znaša 48,16 eura/GVŽ.

PODPORA ZA UREDITEV HLEVOV

Prav tako se v okviru SN 2023-2027 podpirajo naložbe v ureditev hlevov in sicer v okviru IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (za naložbe majhnih kmetij) in IRP29 Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali (za naložbe kmetij, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov). Za naložbe majhnih kmetij, je v SN 2023-2027 v okviru intervencije IRP02 oblikovana ločena podintervencija »Naložbe majhnih kmetij«, kjer so združene vse naložbe za majhne kmetije, in se poleg drugih naložb (naložbe na gorskih območjih, naložbe v rastlinjake, trajne nasade, skladišča, naložbe v predelavo) podpirajo tudi naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, torej tudi v hleve za rejo živali.

V okviru obeh navedenih intervencij se tako podpirajo naložbe v ureditev hleva z izpustom oziroma nakup opreme za hlev, ureditev skladišč za živinska gnojila in nakup opreme za objekt, ureditev pašnika za rejo domačih živali. Vlagatelj iz intervencije IRP02 – podintervencija »Naložbe majhnih kmetij«, je fizična oseba, ki je kot nosilec kmetije vpisan v Register  kmetijskih gospodarstev (RKG), in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 4.000 evrov in manj kot 12.000 evrov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti.

Javni razpis za intervencijo IRP29 za naložbe, namenjene reji drobnice in reji kopitarjev se je zaključilv septembru letos. Razpisanih je bilo 5 milijonov evrov sredstev. Oddane ni bilo nobene vloge za podporo naložbi za rejo kopitarjev.

Vlagatelj iz intervencije IRP29 je fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 evrov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti. Stopnja javne podpore je od 50 odstotkov do 75 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.