Kot običajno se v tem času na poskusnih poljih žit srečajo pridelovalci, kmetijski svetovalci in strokovnjaki poljedelstva, ki pregledajo razvoj rasti žit in napovedo letino žit. Tokrat so se zbrali na poskusnem polju Kmetijskega inštituta v Mengšu in poskusnem polju Semenarske hiše RWA – Agrosaat na polju kmetije Kavšek v Ivančni Gorici.

Vremenske razmere od setve do žetve v letošnji sezoni so bile zelo pestre, je začela Damjana Ilijaš iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Jesen je bila ugodna in pridelovalci so pravočasno sejali. Sledile so neenakomerno razporejene padavine, povprečne temperature pa visoke. Zima je bila mila, razmeroma topla, zato so bili pogoji za rast žit in plevelov ugodni. V aprilu in maju so se začele nizke temperature, ki so povzročale škodo žitu. Posevki, ki so bili pravočasno in pravilno dognojevani lepo kažejo, žal pa večina ni takšnih, pove Damjana Iljaš. Ječmeni, ki so bili posejani v času od 6. oktobra do 21. oktobra kot je primer njive na peščenih tleh sorškega polja, so lepo rasli in še vedno lepo izgledajo, ker je bila pravočasno dognojevana in zaščitena pred škodljivci in boleznimi. Na večini njiv ni tako. Tam, kjer so bili vsi tehnični ukrepi izvedeni prepozno, so rastline razredčene, slama je krajša. Ko je v maju začelo deževati, so začeli delovati prepozno dodani dušik in žita tudi spodraščajo. Na težjih tleh je stanje še slabše. Do maja so sicer posevki bili v dobrem stanju, v maju in juniju pa so žita na težkih tleh v vodi, ker so tla slabo odcedna in rastline prisilno zaključujejo z rastjo ali propadajo.

Pri žitih, še zlasti pri ječmenih je zelo pomembno pravočasno prvo dognojevanje, ki mora biti 15. ali 16. februarja. Pridelovalci, ki so letos dognojevali okrog 1. marca so bili prepozni, saj je v marcu nastopila suša.

VELIKO JE ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI

Zaradi ugodnih vremenskih pogojev so se že v začetku aprila pojavili prvi žitni strgači, ličinke že v maju in še danes so prisotne, kar pomeni, da je prisotnost škodljivca časovno zelo dolga. Zaradi mile zime je veliko miši, ki so na posevkih prav tako naredile veliko škode.

Vsi tisti pridelovalci, ki niso pravočasno izvedli varstva rastlin, imajo v posevku številne bolezni. Še več težav je tam, kjer je slabši kolobar in pridelovalci sejejo svoje seme. Zaradi ječmenove sneti se bodo pojavile težave pri živalih, ki bodo krmljene z okuženim pridelkom, je še opozorila Iljaševa.

Posevek na poskusnem polju Semenarske hiše RWA Agrosaat v Ivančni Gorici je bistveno boljši kot povprečje posevkov v osrednji Sloveniji. Posevek je lep po gostoti žit in po višini slame, čeprav tudi tukaj rekordne letine ne bo, je povedal Jože Mohar, ki je predstavil štiri sorte ječmena in štiri sorte pšenice, ki so bile v poskusu.

Jože Mohar iz RWA Agrosaat je dodal, da je največja težave pri ječmenih ramularijska pegavost ječmena. Sorte, ki bi bile povsem odporne na bolezen ni, so le bolj ali manj odporne. Težava pri bolezni je v tem, ker se pojavi v času klasenja, znaki pa se pojavijo šele kasneje, zato je težko ujeti otpimalni čas za uporabo varstva rastlin. Letos je bilo to še težje zaradi pogostih padavin. Zaradi almularijske pegavosti je ječmena lahko tudi do tono ali celo tono in pol na hektar manj.

Težave so tudi s škodljivci. Kar nekaj je posevkov, kjer so bile urejene komasacije, stare poljske poti so se spremenile v njive, in so zelo zapleveljeni. Pleveli se pojavljajo tudi drugje, kjer jih ne bi smelo biti. Zaradi neuporabe herbicidov jeseni, je veliko srakoperca, pojavlja se smolenec in v zadnjih letih tudi vrsta kamilice, ki jo celo herbicidi težko uničijo.

Hrane v Evropi ne bo primanjkovalo, saj je FAO napovedal rekorden pridelek žit, kar pomeni, da bodo slovenski pridelovalci, ki žita krmijo na boljšem, saj bo krma cenejša, pridelovalci, ki imajo žita za prodajo pa na slabšem, saj bo kakovost slabša in tudi prodaja bo slaba.

SLABŠA KAKOVOST ZRNJA

Kot že rečeno, je pri žitih lepo kazalo v jeseni, vso zimo do pomladi, ko je se je za rast žit in klasja začelo neugodno vreme. Zaradi pomanjkanja vlage v februarju in marcu ter nizkih temperatur v maju so klasi krajši in nenapolnjeni. Tam, kjer so bili klasi ob nizkih temperaturah v začetku mlečne zrelosti zrna v klasju gnijejo. Rastline so manjše, na lažjih tleh ni bilo razraščanja, zato bo manj pridelka in manj bo tudi slame. Nekoliko boljše bo na tleh, kjer je bilo dovolj organske snovi v tleh. Tudi kakovost zrnja bo slabša in stroški spravila bodo večji, pove Damjana Iljaš. Neenakomernost dozorevanja namreč pomeni ali bomo čakali, da bo celoten posevek žita dozorel ali pa bomo žita sušili, kar pomeni strošek.

Nekoč so ječmene sejali 10. septembra, pšenice 1. oktobra, danes se seje kasneje. Prezgodnje setve niso dobre. Žita zaradi mile zime hitro rastejo in je večja možnost, da žita polegajo, ob nizkih temperaturah pa lahko tudi pozebejo.

V JABLJAH TUDI O PRECIZNEM KMETOVANJU

Dan žita v Jabljah je trajal dva dni. Prvi dan je bil voden ogled novih sort in linij. Zastopniki podjetij so predstavili 3 sorte pivovarskega ječmena, 25 sort ječmena, 42 sort pšenice, 11 sort tritikale in eno sorto rži. Na posevku je bilo prikazano tudi snemanje posevkov z dronom. V drugem delu, ki je potekal kot seminar preko spleta, je dr. Robert Leksovšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) predstavil rezultate projekta, v katerem so preučevali integriran pristop uravnavanja plevelne vegetacije v ozimnem ječmenu, mag. Matej Knapič, prav tako iz KIS pa je predstavil precizno kmetovanje, multispektralno slikanje z dronom in uporabo satelitskih posnetkov za spremljanje rasti rastlin. Z novo tehnologijo je mogoče spremljati rast posevka in razvoj biomase kot tudi slediti bolezni in škodljivce na rastlini. Sami podatki z daljinskega zaznavanja pa niso dovolj, za implementacijo podatkov je potrebno imeti ustrezno mehanizacijo. Prehod na precizno kmetovanje, ki sicer vodi k ekonomskim prihrankom in pripomore k varstvu okolja, zagotovo v naših razmerah še ne bo tako hiter. Kot pravi mag. Matej Knapič večja posestva lahko razmišljajo o investiciji tovrstne mehanizacije, medtem ko je za majhne poljedelske kmetije že trosilec za umetna gnojila prevelik strošek.

SLAMA MORA BITI ZDRAVA IN KAKOVOSTNA

Večina živinorejcev namesto sena za vlaknine uporablja za krmo živali slamo. Slama zato mora biti zdrava in kakovostna, kar pa letos ne bo, saj so rastline nižje in v posevkih je veliko bolezni in škodljivcev. Poleg tega se bolezen na slami, na primer snet na žitih, preko živali spet prenese na njive, zato je še toliko bolj pomembno sejati certificirano seme. Pri nas se poseje le okrog polovice vseh posevkov s s certificiranim semenom, na Hrvaškem, kjer je bilo pred leti to podprto z državnimi subvencijami in so pridelovalci glede tega bolj ozaveščeni, še vedno okrog 80 % žit zraste iz certificiranega semena.