Po hudih poplavah, kakršnih v Sloveniji še ni bilo, bo minilo več tednov, da bodo določeni kraji, predvsem pa posamezne kmetije na najbolj prizadetih območjih povezane s svetom, saj so povsem uničeni številne ceste, mostovi, zasuti domovi, hlevi in kmetijska zemljišča. Po tem, ko je voda odtekla, je za sabo pustila razdejanje, ki ga še dolgo ali nikoli ne bo mogoče več vzpostaviti v prvotno stanje. Številni so ostali brez vsega, deroča in narasla poplavljena voda je za sabo pustila kupe mulja, peska, blata, cela drevesa, številni zemeljski plazovi so zasuli hiše, hleve, celotne domačije in naredile veliko škode na kmetijskih in gozdnih površinah.
Kmetije Zgornje Savinjske in Mežiška dolina, predvsem na območju Ljubnega, Luč in Črne na Koroškem so še vedno odrezane od sveta, saj jim je odneslo vse cestne povezave in mostove do zaselkov. Kjer cest ni odnesla voda, so jih plazovi, ki se še kar prožijo. Nekateri kmetje še vedno ne morejo dostavljati mleka, opravljati dostav ali prodajati svojih izdelkov. Samo v občini Nazarje je bilo poplavljenih 50 odstotkov kmetij. Odneslo je več hlevov, stanovanjskih hiš, strojno lopo, kmetijsko mehanizacijo, krmo, ribogojnico…. Z odtekanjem vode s kmetijskih površin se počasi kaže nastala škoda. Obdelovalne površine so polne mulja, peska, celih dreves in nesnage. Na njivah, kjer žito še ni pospravljeno (večinoma tudi zaradi vremenskih razmer), so posevki popolnoma uničeni. Tudi koruza je zasuta z muljem. Največja škoda na njivah ob porečju Savinje (koruza, lucerna, sibirske borovnice, …) in na travinju. Čiščenje teh površin bo zahtevno in dolgotrajno. Zaradi razmočenosti terena je strah, da se bodo poleg že aktivnih zemeljskih plazov sprožili novi. Velike težave predstavljajo hudourniški vodotoki, ki že dlje časa niso bili očiščeni, zato se že ob manjših nalivih razlivajo in delajo škodo na kmetijskih površinah in stvareh.
Na Celjskem so bile poplavljene njivske površine, hmeljišča ter travnate površine. Voda je sicer odtekla, vendar bo potrebna na travnatih površinah čistilna košnja, nekaterih žit ne bo mogoče požeti, prav tako še ni mogoče posejati strniščnih posevkov. Na težkih tleh bodo prestavili čas obiranja hmelja zaradi prekomerne namočenosti tal. V neposredni bližini Griškega mostu, ki je še vedno zaradi poškodb neprevozen je tudi obiralna hala in sušilnica hmelja, ki je last več hmeljarjev iz Dobriše vasi, ki je bil prav tako poplavljena. Poplavljeno je bilo več elektromotorjev, v skladiščnem prostoru pa tudi pridelek sončnic. Obiralna hala je bila že pripravljena za obiranje hmelja, vendar jo bodo morali sedaj temeljito počistiti in zamenjati poškodovane naprave, poročajo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.

POGIN RIB V RIBOGOJNICAH
Na območju Kranja se je voda umaknila v vodotoke, a spravilo pridelkov bo oteženo. Na Škofjeloškem hribovju je večje število plazovitih terenov, ki ogrožajo objekte oziroma kmetijska zemljišča. Velik pogin oziroma so poplave odplavile komplet ribe z dveh ribogojnic v Zalogu pri Cerkljah. Tretja ribogojnica na Pšati je prizadeta, ker je vanjo vdrla onesnažena voda in bodo verjetno ribje mladice poginile.

Zbiranje krme oziroma pomoč sosednjim kmetijam je povsod po Sloveniji že v teku. Kmetje si s krmo pomagajo predvsem na lokalnem območju. Na območju KGZ Kranj je številnim odneslo bale, od minimalnih sedem bal do največ 100 bal, ki jih je izgubil pridelovalec iz območja Cerkelj. Na najbolj kritičnih območjih v porečju Kamniške Bistrice, Pšate in Save na območju občin Komenda, Kamnik, Domžale in Medvode se sanacija škode na objektih nadaljuje. Voda je večinoma že odtekla s kmetijskih zemljišč razen ponekod na Barju in na nižje ležečih krajih.

Na območju, ki ga pokriva KGZ Maribor in KGZ Ptuj je voda odtekla, a so tereni izredno razmočeni in s stroji še kak teden kmetje ne bodo mogli na njive (odvisno od tipa tal, šoder, ilovica). Še vedno je veliko hektarjev nepožete pšenice, ki bo verjetno že začela kaliti, izgublja krmno vrednost, strokovno pa se postavlja vprašanje kontaminacije s težkimi kovinami in fekalijami. Tisti, ki so površine po žetvi obdelali in posejali z ozelenitvijo, je ta posevek uničen. Na celotnem območju Drave je problem erozija in odnašanje kvalitetne prsti, kar se bo po odtoku vode še posebej videlo. Poleg tega je ogromno nanosov vejevja dreves, smeti, proda, mulja na kmetijskih površinah. Problem stoječe vode na površinah posevkov je večplasten. Kar se tiče koruze, se bodo izdala strokovna navodila pred samim spravilom (zamuljenost, vprašljivost glede kontaminacija s težkimi kovinami, dvig odstotka pepela v silaži se bo dvignil).

Na Mariborskem, Ptujskem in tudi drugod so bile poplavljene tudi vrtnine. Čebule in krompirja, ki sta tik pred spravilom, ne bo možno pospraviti. Prišlo bo do gnitja vrtnin. Kapusnice, ki so v vodi, je zaradi vseh vremenskih ujm, že začela napadati črna žilavka kapusnic, pomeni, da to zelje ne bo primerno za kisanje. Ponekod je v tednu po katastrofalnih poplavah še klestila toča, ki je naredila škodo na vrtninah.

V Pomurju, kjer sta bregove prestopili Mura in Ščavnica, je potem, ko je nivo gladin rek upadel nastala težave s podtalnico. Pod vodo so bili tisoči hektarjev kmetijskih zemljišč, veliko posevkov koruze in buče, ki so bile v celoti pod vodo. Na Dolenjskem so prizadeti v glavnem travniki, koruza, travno deteljne mešanice in dosevki, delno pa tudi vrtnine, oljne buče, soja, jagode,… Koruza je zamuljena, prav tako soja, buče so ponekod odplavale, poplavljene vrtnine tržno uničene, prav tako jagode.

NEDOPUSTNA GRADNJA GOZDNIH VLAK
Gozdne vlake so glavni povzročitelj prevelikega spiranja, plazenja in na splošno uničevanja krhkega naravnega ravnovesja. Meteorna voda neovirano spira ranjene neporaščene površine. Razpoke, ki nastajajo ob sesedanju narite zemljine, vpijajo vodo in povzročajo plazenje. Prehitro odtekanje meteornih vod je lahko vzrok za poplave in tudi ogromna količina mulja, ki ga spirajo in odnašajo vodotoki, je posledica tega, zato je opozorilo za nekontrolirano gradnjo gozdnih vlak povsem upravičeno.