Pridelava borovnic na Ljubljanskem barju
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 8. julij 2015 ob 14:38

Odpri galerijo

Tone Palčič je na območju rezervata Goriškega mahu Krajinskega parka (KP) Ljubljansko barje leta 1985, kot še nekaj drugih pridelovalcev, zasadil nasad  ameriških borovnic. Borovnice so uspešno rodile, tudi poraba tega v tistih letih še povsem nepoznanega sadeža, se je povečevala in danes je njihove borovnice pod blagovno znamko Borovnice iz Borovnice mogoče kupiti na trgovskih policah naših treh veletrgovcev. Ob podpori vseh treh otrok, sinova ravnokar zaključujeta študij, Nejc biotehnologijo in Tine magisterij na agronomiji, ki bo najbrž tudi mlad prevzemnik Sadjarstva Palčič, so se odločili za širitev nasadov. Žal pa se njihovi načrti ne ujemajo z vizijo Krajinskega parka Ljubljansko barje. Tonetu Palčiču v primeru širitve nasada grozi globa 10.000 do 50.000 evrov in celo zaporna kazen do 8 let.

Več preberite v Kmečkem glasu.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Apr 2020 at 11:35

111 ogledov

Semena in sadike morajo biti zdrave
Zdravo seme in drugi razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo. Strokovnjaki s področja semenarstva so tudi v času epidemije s COVID-19 nenehno na terenu in kljub omejitvam zagotavljajo, da imajo pridelovalci na voljo dovolj semena in sadilnega materiala. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridelovalcem svetujejo, da semen ne kupujejo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice EU. Po možnosti naj uporabljajo certificirano seme. To velja tudi za vrtičkarje. Za lastno uporabo se nabira in shranjuje seme zdravih rastlin. Med seboj se lahko izmenja le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Vrtovi bodo bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. PRODAJALCI RASTLIN, RASTLINSKEGA MATERIALA IN SEMEN v prodajnih prostorih mora biti material, ki je kakovosten in zdravstveno ustrezen in je do tja prispel s fitosanitarnim spričevalom ali rastlinskim potnim listom od preverjenih dobaviteljev. Dobava materiala mora biti sledljiva, da se v primeru najdb rastlinskih bolezni in škodljivcev lahko hitro ukrepa. Tudi v Sloveniji je nekaj registriranih pridelovalcev semena ter kmetov, ki vzgajajo sadike. Prodajalcem svetujemo, da jih vključijo v svoj prodajni program in tudi tako prispevajo k blaženju učinkov krize. UVOZNIKI RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV Uvozniki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov morajo biti registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (FITO in SEME - register). Pred uvozom se morajo pozanimati o uvoznih zahtevah za blago, ki ga želijo uvoziti in si pravočasno zagotoviti, da jim pristojne službe izdajo fitosanitarno spričevalo. Pred uvozom morajo nekatere pošiljke tudi najaviti v pregled fitosanitarnemu inšpektorju na prvi vstopni točki v EU. Strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v času izrednih razmer, kjub omejitvam gibanja, izvajajo določene preglede, jemljejo vzorce rastlin in rastlinskega materiala in opravljajo laboratorijske teste na morebitno prisotnost nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Tudi naloga kmetov je, da v tem kriznem času pozorno spremljajo svoje rastline in morebitne primere večjega propadanja rastlin takoj javijo strokovnjakom javne službe zdravstvenega varstva rastlin (link na spletno stran javne službe), ki bodo ocenili, kako postopati naprej. SPREMLJANJE PROGNOSTIČNE JAVNE SLUŽBE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN Pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev je potrebno spremljati prognostična obvestila javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki tudi v teh časih deluje nemoteno. Obvestila so objavljena na agrometeorološkem portalu (link), naročniki pa jih dobijo preko SMS sporočil ali po elektronski pošti. Tako se prihrani nepotrebna škropljenja in se poveča njihovo učinkovitost pri zatiranju bolezni in škodljivcev ter se obvaruje okolje. Na spletnem portalu Integriranega varstva rastlin so informacije o integriranem varstvu rastlin, ki združuje različne pristope zdravstvenega varstva rastlin v celovit, trajnostno naravnan program, ki temelji na kombinaciji biotičnih, obdelovalno gojitvenih, fizikalnih, biotehničnih in kemijskih načinov varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, z namenom zmanjševanja tveganja za gospodarnost kmetijske pridelave ter zdravja ljudi in okolja. NOVE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V zadnjem času grožnjo slovenski pridelavi sadja in zelenjave predstavljajo nekatere nove bolezni in škodljivci, ki so bili od drugod vneseni v Evropsko unijo. Med njimi so marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica in virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Thu, 2. Apr 2020 at 11:14

116 ogledov

Vrtnarji nasprotujejo prepovedi prodaje okrasnih rastlin
Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije skupaj z dobavitelji sadik okrasnih rastlin in ostalega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo (repromateriala), so zadnji dan v marcu poslali pismo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v katerem so ji predstavili problematiko pridelave in prodaje okrasnih rastlin v Sloveniji in z njo povezan problem v trenutni situaciji v državi. Okrasno vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki ji ravno spomladanska prodaja predstavlja enega najpomembnejših virov dohodka (več kot 50 %). Za tisti del okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s prodajo sezonskih rastlin, pomenijo spomladi prodane rastline celo do 80 % dohodka. Kot so zapisali v pismu je specifičnost nastale situacije v tem, da so vrtnarije letošnjo spomladansko sezono nemoteno načrtovale. Opravljenih je bilo večino vseh potrebnih naročil in dobav sadik ter ostalega repromateriala, ki je potreben za proizvodnjo. Okrasni vrtnarji so preko predstavnikov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) bili obveščeni, da je z Odlokom v okviru Ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s korona virusom (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, objavljen v UL, št. 25 stran 1749) do nadaljnjega prepovedano vsakršno trženje okrasnih rastlin, tako na vrtnarijah, kmetijah, kot tudi na tržnicah po vsej Sloveniji, dovoljeno pa je trženje zelenjave in sadnih rastlin. Specifičnost slovenskih okrasnih vrtnarjev je tudi to, da se povečini na vrtnarijah obenem prodaja tako sadike okrasnih rastlin, kot sadike zelenjave, ki so, kot je napisano izvzete iz omenjene prepovedi prodaje. Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije ministrici predlagajo, da se omenjeni sprejeti odlok dopolni in tako dovoli prodajo okrasnih rastlin na vrtnarijah v Sloveniji, saj bi le tako preprečili popoln izpad prihodkov, se izognili nevarnosti propada številnih vrtnarij in podjetij, ki so povezana z njimi. Ker je sezona prodaje okrasnih rastlin pred vrati, predlagajo in apelirajo, da se ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečitev širjenja korona virusa na slovenskih vrtnarijah dovoli prodajo okrasnih rastlin. Po grobih ocenah je v nevarnosti vsaj 300 slovenskih vrtnarij, poleg njih pa še veliko z njimi povezanih podjetij, zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov. Na ministrstvu odgovarjajo, da se zavedajo, da so se vrtnarije znašle v težkem položaju, vendar pa so zaradi preprečevanje širjenja koronavirusa in varovanja zdravja ljudi bili sprejeti odloki, ki promet blaga zelo omejujejo, med njimi so to zlasti tudi sadike okrasnih rastlin in lončnice, pa tudi ostale okrasne rastline. Kot še navajajo omenjen odlok, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v 2. členu odloka določa izjeme, med drugim prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah in kmetijske prodajalne. Ali so v tem tudi okrasne rastline ali ne, na kmetijskem ministrstvu pravijo, da se vrtnarji naj za interpretacijo odloka obrnejo na gospodarsko ministrstvo.

Wed, 1. Apr 2020 at 11:18

192 ogledov

Vrtnarite!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo. Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin, omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Tudi hrana, pridelana na vaših vrtovih, je pomembna. Pri obdelovanju površin in oskrbi rastlin med rastjo opazujte svoje rastline in bodite pozorni na rastlinske bolezni ter škodljivce. Če opazite spremembe, po potrebi ukrepajte. Največkrat je dovolj že, da odstranite obolelo rastlino, vendar je ne odvrzite na kompost, ampak v ustrezen zabojnik za odpadke. Učinkovito je tudi, če obolele rastline uničite s sežigom. Večje žuželke in polže lahko odstranite ročno. V Sloveniji se je v zadnjih letih na novo pojavila škodljiva stenica, marmorirana smrdljivka, ki jo je težko zatirati, saj na vrtove stalno priletava iz okolice. Škodo lahko preprečite s prekrivanjem rastlin, npr. z agrokopreno, saj na ta način stenicam otežite dostop do rastlin. Obdelovalna površina, kjer lahko pridelujete, je lahko majhna ali velika, pomembno je, da vas delo na vrtu veseli in da delujete naravi prijazno, z uporabo čim manj kemičnih sredstev (gnojil, škropiv). Če jih že uporabljate, morajo biti to registrirana sredstva. Strogo upoštevajte tudi navodila za njihovo uporabo. ZDRAVO SEME DA ZDRAV PRIDELEK Pri setvi in sajenju rastlin upoštevajte pravilo, da le kalivo in zdravo seme ter zdrave sadike dajejo zdrav, kakovosten in dober pridelek. S tem prispevate tudi k manjšemu obremenjevanju okolja. Tudi sosedu podarite le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Tako bodo vrtovi bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. Zdrave rastline so vir življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane - varujejo okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost ter zmanjšujejo učinke klimatskih sprememb. Z VEČ ZNANJA DO VEČ PRIDELKA!  NE SPREGLEJTE VRTNARSKIH PRIROČNIKOV Miše Pušenjak, izvrstne slovenske strokovnajkinje s področja zelenjadarstva: S klikom na naslovnico knjige jih lahko preprosto naročite tudi na spletni strani Založbe Kmečki glas. MOJ EKO VRT  NARAVNO VARSTVO VRTNIN RASTLINJAKI NA VRTU  VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH  VODNIK PO VRTU ZELENJAVNI VRT 

Fri, 27. Mar 2020 at 10:35

252 ogledov

Od potrošnika je odvisen obseg pridelave
Pri sadju, razen jabolk, in še bolj pri vrtninah smo odvisni od uvoza, a še tisto, kar pridelamo je problem prodaje, saj je pri potrošnikih kljub želji po večjem poseganju po domačih, lokalnih vrtninah, vedno bolj pomembna najnižja cena, kar pa vemo, da ni nujno tudi merilo kakovosti. Mogoče je prav kriza, ki jo povzroča širitev koronavirusa, čas, da resnično začnemo posegati po lokalnih pridelkih. Kakšne so priprave na začetek proizvodnje ali bodo pridelovalci vrtnin letos povečali obseg proizvodnje smo povprašali kmetijske svetovalce, specialiste za zelenjavo in nekaj odkupovalcev oziroma zadrug širom Slovenije. Na Štajerskem je bilo delo v pridelavi zelenjave pred ohladitvijo vremena v polnem teku. Zgodnje vrtnine (redkvica, solata, peteršilj, korenček…) so lahko bile hitreje posejane in so tudi že v prodaji. Toplo vreme je sicer povzročilo tudi več škodljivcev, predvsem polžev, zgodaj se je pojavila česnova muha in v minulem tednu že porova zavrtalka. Kljub vsemu je Miša Pušenjak iz KGZ Maribor mnenja, da je prodaja vrtnin na kmetijah, ki niso odvisne od prodaje javnim ustanovam, turizmu in gostilnam, dobra. Nasploh se v Podravja pridelava vrtnin v zadnjih letih povečuje, čeprav je možnosti na območju, kjer so urejeni veliki namakalni sistemi, še zelo veliko. Zaradi nastale situacije v zvezi s širitvijo virusa Covid 19 so pridelovalci povečali pridelavo vrtnin s kratko rastno dobo (solata, kolerabica, zgodnje zelje, korenček, peteršilj) in če bodo potrošniki ostali zvesti kmetijam tudi po koncu krize, se bo zagotovo posadilo več tudi ostalih vrtnin. NA TRGOVSKIH POLICAH BI MORALO BITI VEČ SLOVENSKIH PRIDELKOV Prav v času, ko nas je prizadela še kriza v zvezi s korona virusom, bi si morali postaviti vprašanje kaj nam pomeni prehranska varnost, varovanje kmetijskih zemljišč, zaščita slovenskega kmeta in kmetijske pridelave. Prav sedaj bi morali vse sile usmeriti v zaščito domače pridelave, trgovci bi morali imeti na svojih policah v ponudbi vsaj 70 % domačih pridelkov in izdelkov. Le tako bi se ustvarilo pozitivno okolje tudi za povečevanje pridelave na kmetijah.  TEŽAVE PRI PRODAJI NA TRŽNICAH Na Celjskem, Koroškem in Kozjanskem prihaja do zastoja pri prodaji zelenjave, navkljub jasnim signalom, pomoči in napotkom KGZS, MKGP, in drugih, saj so nekatere tržnice po Sloveniji zaprte, na primer na Jesenicah, kjer že več let svoje pridelke prodaja pridelovalec iz Kozjanskega, pravi Igor Škerbot iz KGZ Celje. Obstajajo sicer nekatere občine kot so Velenjska in LASi (Koroška), ki zelo aktivno pomagajo pridelovalcem na primer pri oglaševanju na spletnih straneh in podobno, a vseeno imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelkov, predvsem se pri nekaterih kopičijo večje količine vrtnin zaradi prekinitve prodaje javnim zavodom. Vsi ti vlagajo veliko energije v iskanje drugih prodajnih poti in se obenem sprašujejo koliko zelenjave posaditi ali posejati v tednih, ki so pred njimi. Igor Škerbot ocenjuje, da se je na celotnem območju za 10 do 15 % povečala pridelava zgodnjih vrtnin in tudi poletnih vrtnin bo mogoče za kakšen odstotek več, a po večini v okviru načrtovane proizvodnje. Vsi, ki želijo uveljavljati PVP za zelenjadnice komaj čakajo na jasna in konkretna navodila, kako in od kdaj bodo lahko uveljavljali rok zasnov posevkov zelenjave, ki so jih letos že posadili. Povečano pridelavo vrtnin na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Šaleški dolini in Kozjanskem beležijo zadnje tri do pet let, medtem ko je Celjsko območje, kjer se tradicionalno pridela največ kapusnic, zelja za svežo zelje in predelavo. Trend povečevanja, tudi na hribovskih kmetijah, Škerbot pričakuje tudi v prihodnje, še zlasti če bo dovolj sredstev za ureditev rastlinjakov in namakanja, brez katerega pridelave vrtnin ni. Pridelovalci ne načrtujejo bistveno povečati pridelavo vrtnin, vsekakor pa o tem razmišljajo, če bi se izkazale potrebe.  NA DOLENJSKEM VEČ FIŽOLA, NA PRIMORSKEM ČEBULNIC Sredi aprila bo na trgu dolenjska krhkolistna solata, za njo pa mladi krompir in mlado zelje, pravi Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto. Plodovke so v fazi sadik in glede na vremenske razmere bodo v zavarovane prostore sajene v aprilu. Pridelovalci se bojijo rastlinskega virusa na plodovkah, virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki okužuje tudi papriko, za kar je še bolj pomembno, da so pridelovalci pozorni na higieno in omejen vstop v zavarovane prostore in pridelovalne površine, opozarja Pelkova, ki še pravi, da na prostem že rastejo čebule in česen. Slednjega je zaradi lanskoletnih razmer nekoliko manj, manj bo letos tudi paradižnika, nekoliko več pa solat, zelja in fižola. Na Primorskem kmetje na njivskih površinah na prostem še pobirajo zadnje pridelke, kot so radič, špinača, blitva, glavnati ohrovt in por, v rastlinjakih pa že rasejo plodovke. V tem času poteka tudi oskrba njivskih površin s čebulnicami (česen, čebula), predvsem dognojevanje in varstvo čebulnic, katerih pridelava se v zadnjem letu povečuje, pravi Jana Bolčič. Ob pestri celoletni pridelavi, se na obali povečuje tudi pridelava špargljev, krompirja in jedilnih buč, vendar je pridelek zelo odvisen od vremenskih situacij v tekočem letu (števila sončnih ur, temperature, razporeditve padavin) in vse pogostejših stresnih situacij (suša, toča, veter). Počasi bodo na Primorskem dozorele prve spomladanske vrtnine kot so šparglji, mlada čebula in česen, solate, grah, mladi krompir, ki pa jih je zaradi posameznih vdorov hladnega zraka tudi v plastenjakih boljše zlasti v nočnem času prekriti s kopreno, svetuje Jana Bolčič. Na obali režejo blitvo, solato in radič. Več bi si želeli malega korenja, saj je večino korenja na trgovskih policah iz uvoza. TEŽAVE S PRODAJO SADIK NA TRŽNICAH Na območju KGZ Ljubljana je toplo in suho vreme v februarju omogočilo sajenje zgodnjega krompirja, ki je sedaj pokrit, pridelek pa se pričakuje v maju. V minulem tednu so pridelovalci začeli saditi pozni krompir. Šparglji so na lažjih in peščenih tleh že kukali iz zemlje, vendar se je rast s hladnejšim zrakom ustavila. Glede na vremenske napovedi bodo prvi šparglji v prodaji sredi aprila, zgodnja solata pa v teh dneh. Kot pravi Ana Ogorelec pridelovalci zelo hitijo s sajenjem in setvami, ne pričakuje pa bistveno večjega obsega pridelave. Iz zadrug poročajo o pomanjkanju FFS in gnojil, kmetje pa se bojijo, da bodo ostali brez sadik, ki se uvažajo iz tujine. Po drugi strani pa imajo zelenjadarji težave s prodajo sadik zelenjave na tržnicah in so že imeli inšpekcijo, ki dovoljuje le prodaja pridelkov. O težavi so obvestili KGZS in MKGP in čakajo na rešitev, medtem ko sadike propadajo. Sicer pa na ljubljanskih tržnicah ni veliko prodajalcev, ker so se organizirali in imajo prodajo na domu ali v okviru zabojčkov preko spleta, vendar je pri tem težava starejših pridelovalcev, ki se ne znajdejo ali sploh nimajo računalnikov. Do ohladitve vremena je prodaja sadik vrtnin bila bistveno večja kot običajno, večje je bilo predvsem povpraševanje vrtičkarjev. Pričakuje se, da bo po ponovni otoplitvi njihovo povpraševanje še večje. Na drugi strani pa se je povsem ustavila prodaja okrasnih rastlin. Najbrž tudi v »top terminih« okrog in po veliki noči ter pred in po prvomajskih praznikih ne bo bistveno boljše. ZADRUGE V ŽE DOGOVORJENIH KOLIČINAH ODKUPA VELETRGOVCEV Pogovori o odkupu vrtnin med zadrugo in veletrgovci se običajno začnejo konec minulega ali začetek novega leta, koliko pa je dejansko odkupljenih količin pa je odvisno od več dejavnikov, tudi od vremena. Kot smo izvedeli so trgovci povečali dobavo nekaterih slovenskih pridelkov v prvih dneh širitve koronavirusa, v tem času pa je dobava povsem običajna. Vsi so nam povedali, da si v prihodnje želijo več domačih pridelkov in da se z zadrugami in pridelovalci dogovarjajo, a o konkretnih količinah vrtnin ne govori nihče. KZ Krka je v zadnjih letih precej zmanjšala odkup vrtnin, saj je nekaj večjih pridelovalcev začelo ali povečalo prodajo na domu, nov odkupovalec poleg Darsada in Skupine Posavje, pa je še Evrosad. Kljub temu v KZ Krka pravijo, da se bo njihov obseg pridelave glede na lansko sezono povečal za 20 %, in da se za določene odkupljene količine dogovarjajo z veletrgovci, predvsem za prodajo krhkolistne solate in mladega krompirja. Dolenjska krhkolistna solata in mlada čebula tik pred rezanjem oz. pobiranjem. Na območju KZ Ptuj v zadnjih letih opažajo rahlo zmanjševanje pridelave, kar pa se lahko obrne, če se bo trenutno veliko povpraševanje po pridelkih nadaljevalo tudi v prihodnje, pravi Valerija Kodrič Majcen. Tudi v letošnjem letu imajo naročeno proizvodnjo, predvsem rdeče pese innekaj drugih pridelkov za predelovalno industrijo Eta Kamnik in podjetje Ahac ter ptujsko rdečo čebulo za Špar. Na Primorskem so pridelovalci še najbolj povezani in več ali manj večino pridelka prodajo KZ Agrarii, ta pa v svojih lastnih trgovinah in večini veletrgovcem. Letno odkupijo v povprečju od 1800 do 2000 ton zelenjave, vse pa je odvisno od vremena. Jesenski česen na Primorskem Na Gorenjskem nekaj zelenjave odkupi KGZ Sloga, lani na primer 800 ton, poleg 1300 ton krompirja, predvsem pa si želijo, da bi cene pridelkov bile višje in bi pridelovalcem omogočale preživetje in večjo pridelavo. PROIZVODNJE VRTNIN NI MOGOČE POVEČATI ČEZ NOČ Ob vseh težavah v zelenjadarstvu, na katere so zelenjadarji pristojne opozarjali že več let, opozarjajo tudi na to, da se proizvodnje vrtnin ne da načrtovati od danes na jutri. Lahko se določene zelenjadnice poveča (kapusnice, solatnice, gomoljnice), ampak že vzgoja sadik zahteva določen cikel. Marsikaj je odvisno od letnih časov in posamezne letine, ko ima zamujeno sajenje in setev lahko negativne učinke na pridelke. Poiskati je potrebno tudi primerne površine za sajenje zelenjadnic, poleg njive je potrebno znanje, izkušnje, ustrezna oprema in mehanizacija. Enako je s pokritimi površinami, ki se ne morejo zgoditi čez noč. Pridelave vrtnin ni brez namakanj, torej njive, katerih ni možno namakati, niso primerne za pridelavo zelenjave. Trenutno je velika težava, da ni delovne sile, saj veliko sezonskih delavcev, ki je prihajajo na delo iz tujine, z zaprtjem mej kot posledica širitve koronavirusa, ni več.

Thu, 26. Mar 2020 at 15:07

309 ogledov

Zgodnji krompir že v zemlji
Krompirja letos ne bo zasajenega bistevno več kot lani, če sploh bo kaj več. Ne glede na krizne razmere, kakršne so tudi v naši državi in pomena lokalne samooskrbe, se tržni pridelovalci sprašujejo kam in po kakšni ceni bodo krompir prodali, kar je glavni razlog zmanjševanja površin v zadnjih letih. A do prvega pridelka je še mesec ali dva in do takrat se lahko še marsikaj spremeni. Sedaj si vsi želijo le ugodno vreme. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZ Kranj pravi, da na Gorenjskem letos najbrž ne bo bistveno več površin zasajenih s krompirjem. Koliko bo krompirja na Gorenjskem se bo vedelo po oddanih zbirnih vlogah. V zadnjih dveh letih so se površine zasajene s krompirjem vsako leto zmanjšale za približno 10 odstotkov, pove Marija Kalan, ki še nadaljuje, da so ga letos sadili zgodaj. Na Gorenjskem so ga že večkrat sadili marca, bilo je leto, ko so ga sadili celo februarja, če je bilo vreme ugodno. Tako zgodnja setev se ne priporoča, ker so tla prehladna. Nekatere občutljive sorte, včasih je bila to jerla, so zaradi nizkih temperatur naredile ob kalčkih gomoljčke in tak krompir ni več vzniknil. Ko so kmetje to razumeli, so krompir začeli saditi zopet kasneje. Kot pravi Kalanova je druga polovica marca za sajenje krompirja že primerna, saj je dolžina obsevanja s soncem, ki spomladi tla ogreva precej daljša kot mesec dni prej. Optimalna temperatura tal za sajenje in vznik krompirja je 6 stopinj Celzija. Pri sajenju je zelo pomembno, da so tla suha, da se jih da dovolj dobro obdelati in zrahljati za razvoj gomoljev. Krompir je okopavina in ga je potrebno okopavati. Okopavanje krompirja je zelo pomembno, še posebej, če ob saditvi za obdelavo tal niso bili pogoji dobri (premokra tla, ali zelo suha tla, ki se ob obdelavi zelo zdrobijo ob prvem večjem dežku pa zaskorjijo). Večji pridelovalci namesto okopavanja tla separirajo – pretresavajo, zato, da ostanejo čim bolj rahla ves čas rasti krompirja. STARIH ZALOG NI VEČ VELIKO, NA TRGU JE MLADI KROMPIR IZ EGIPTA Ker so v začetku razglasitve epidemije prve dni vsi hiteli po nakupih, na tržnice in na kmetije po pridelke, je v tistih dneh bilo prodanega zelo veliko krompirja. Nekateri pridelovalci so prodali ves krompir, drugi, ki imajo ustrezne hladilnice, ga načrtno še prodajajo. Upajmo, da bo novi krompir čimprej začel rasti in bo konec maja na razpolago slovenskim potrošnikom, saj imajo slovenski trgovci že precej časa mladi krompir iz uvoza, tudi po akcijskih ceno mladega krompirja iz Egipta (ki ni pravi mladi krompir in se ne more primerjati z domačim mladim krompirjem) za ceno 0,59 evra, kar zagotovo ni spodbudno za naše pridelovalce v času saditve. V TLEH ZGODNJI KROMPIR Glede letošnje saditve po mnenju Marije Kalan, bistvenih razlik v zgodnosti pridelka ne bo. Trenutno posajen krompir stoji v tleh, ko bo ugodno vreme bodo s saditvijo pričeli tudi vsi ostali pridelovalci, in Kalanova predvideva, da bo pred Veliko nočjo, vsaj na območju Spodnje Gorenjske, v glavnem že v tleh. Opozarja pa še, da je zaradi mile in precej suhe zime manj zimske vlage v tleh, kar lahko vpliva na zgodnejši pojav suše. Za toplejšimi in suhimi zimami, sploh, če so Alpe brez snega, so poletne suše pogostejše. Tudi Jože Mohar iz podjetja RWA Slovenija - Agrosaat pravi, da ni zaznati, da bi bila letos prodaja semenskega krompirja večja kot lani. Res pa je, da so letos v podjetju poskrbeli, da je semenski krompir bil pridelovalcem na voljo dovolj zgodaj, v skladišču so ga imeli že janaurja oziroma februarja in več ali manj vseh sort tudi v zadostnih količinah. Tržni pridelovalci so tako pravočasno poskrbeli za nabavo željene sorte in nekateri so zgodnji krompir sadili že konec februarja in ga prekrili s črno folijo. Večina pridelovalcev letos ne hiti s sajenjem krompirja, saj je bila lani aprila pozeba in rast krompirja se je ustavila in posledično je bilo tudi manj pridelka. Prav tako se pridelovalci zavedajo gomoljčkastega kaljenja, ki nastopi zaradi prezgodnjega sajenja in mrzlih tal. Tako je precej sort že zmanjkalo, a kljub temu je v vseh kmetijskih trgovinah še dovolj semenskega krompirja za vse tiste, ki si ga še niso nabavili ali pa so se šenodločili za širitev površin s krompirjem. Med slednjimi kupci bodo predvsem vrtičkarji, je prepričan Jože Mohar. VEČ KROMPIRJA BO PRI VRTIČKARJIH Glede na promocijske aktivnosti države in vedno večji pomen lokalne samooskrbe, zlasti v času vseh ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, bo več tistih, ki si bodo hrano želeli pridelovati sami. Zagotovo bo letos več krompirja pri tistih, ki že imajo svoj vrt ali pa se bodo zanj šele odločili. Glede na vreme je še dovolj časa za sajenje krompirja, v hladnejših območjih ga nikoli ne sadijo pred 15 aprilom, zato imajo ti še dovolj časa za nakup semenskega krompirja. Teh je po mnenju prodajalcev semen, še veliko. Tudi Marija Mehle iz KGZ Sloga Kranj pravi, da je bila prodaja semenskega blaga do sedaj po količini približno enaka ali morebiti celo za nekaj odstotkov manjša kot lani. Poudarja pa, da se prodaja semenskega krompirja še ni zaključila. Zadruga odkupuje od lokalnih gorenjskih pridelovalcev, članov in nečlanov in od pridelovlacev iz Štajerske in Prekmurja različne sorte jedilnega krompirja namenjenega za prehrano ljudi ter krmnega krompirja za krmljenje živali. Krompir tržijo skozi vse leto pod svojo lastno blagovno znamko Polonca, ki ga dostavljajo v trgovske centre po celotni Sloveniji. Krompir skladiščijo, sortirajo in pakirajo v skladišču krompirja v Kranju v 2,5 kg , 5 kg in 10 kg pakiranju. Kot pravi Marija Mehle so ga minulo sezono odkupili okrog 1300 ton. "To je bilo manj kot preteklo leto, saj se je v jesenskem času splošno prodalo do 50 % manj krompirja na trgu, kot še leto prej, saj slovenski prodajalci in pridelovalci nismo izvajali posebnih akcij z nizkimi cenami, ker so bili pridelki bistveno manjši kot leta 2018," pravi Mehletova in dodaja, da je krompirja na zalogi še dovolj. Koliko ga bo letos in koliko ga bodo odkupili je odvisno od ponudbe in povpraševanja, pravi Marija Mehle, ki si predvsem želi, da bi bile cene vsaj nekoliko višje, saj bo le tako kmetijstvo v Sloveniji preživelo. "Izkušnje kažejo, da je vsako leto manj kmetov, ki bi želeli pridelovati, saj so donosi prenizki za normalno preživetje. Zadruga Sloga združuje kmete iz celotnega področja in le povezani bomo lažje nastopali na trgu. Če se posameznik ukvarja z več dejavnostmi še nekako gre, v kolikor pa se ukvarja samo z eno dejavnostjo ekonomska računica pokaže, da kmet dela za golo preživetje iz dneva v dan in se zato vse več mladih raje odloča za bolje plačane službe in osemurni delavnik, kot da bi prevzeli kmetijo od staršev. Je pa nekaj izjem mladih prevzemnikov, ki vidijo prihodnost v slovenskem kmetijstvu in tudi aktivno iščejo nove poti podjetništva v kmetijstvu," navaja Mehletova. PRI ŠTULARJEVIH ŠE DOVOLJ STAREGA KROMPIRJA Ivan Štular pridela na leto okrog 1.500 ton krompirja, ki ga pakira in prodaja veletrgovcem. V prvih dneh razglasitve epidemije koronavirusa, so s strani veletrgovcem imeli od 5 do 10 kratno povečanje naročil krompirja, potem se je stanje umirilo in v nadaljevanju so naročila običajna., nam pove Ivan Štular. Z eno najsodobnejših hladilnic Štularjevi prodajajo krompir vse do nove sezone in tako bo tudi letos. Pri Štularjevih bodo tudi letos krompir pridelovali na približno 50 ha. Polovico površin so že zasadili in upajo, da bo prvi pridelek na trgu v začetku junija. Kot običajno bodo letos zasadili več sort, skupaj 12. Poleg slovenskih in nekaj drugih zgodnjih in poznih sort slovenske sortne liste, v zadnjih letih sadijo tudi sorte evropske sortne liste, predvsem francoske sorte. Kot pravi Ivan imajo te sorte že več let in so jih sadili tudi letos, ker imajo z njimi manj zdravstvenih težav, pridelek je glede na strese razmere bolj stabilen, pa še semenski krompir cenejši je.

Wed, 25. Mar 2020 at 13:37

174 ogledov

Pridelujemo, predelujmo in jejmo slovensko hrano
Žal še vedno velika večina slovenskih kupcev najprej pogleda ceno blaga šele potem poreklo. Ne glede na konkurenčen proizvod imamo možnost izbrati lokalno, domače, slovensko. Ozaveščenost pomena lokalne samooskrbe pomeni povečanje lokalno pridelane hrane po primernih cenah in večje zaupanje v slovenskega pridelovalca, ki se trudi pridelati visoko kakovostne pridelke in izdelke. Potrošniki z nakupom lokalne hrane omogočamo večjo zaposlenost, ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in zagotavljamo večjo ekonomsko ter socialno varnost posameznika, hkrati pa zaužijemo sveže pridelano z minerali in vitamini bogato živilo. Lokalno pridelani pridelki pridejo na naš krožnik neposredno iz vrta, njive, rastlinjakov,.. pobrani in pripeljani na trg v optimalni tehnološki zrelosti kar pomeni, da vsebujejo kar največ hranilnih vrednosti. Zagotovo več od tistih, ki so prepotovali dolgo razdaljo in so zato porabili teden dva ali celo mesece. Z VEČJO PRIDELAVO VRTNIN VEČJA MOŽNOST PREDELAVE Glede na podatek o odstotku samooskrbe z zelenjavo je še veliko možnosti za pridelavo, predelavo in trženje. Imamo dobre pogoje in pridelovalne površine za pridelavo vrtnin in poljščin, zato je potrebno pričeti razmišljati tudi o predelavi teh pridelkov in jim s tem dodati dodano vrednost, je prepričana Stanislava Pažek, specialistka za predelavo vrtnin in poljščin pri KGZ Ptuj. Ko bomo pridelali zelenjave in poljščin več, moramo narediti korak naprej in dodati dodano vrednost tem pridelkom. V zadnjih letih so se v Sloveniji povečale površine, zasajene s čebulnicami (za 59 %), med temi je največja površina namenjena pridelavi čebule (252 ha), ter s korenovkami in gomoljnicami (za 57 %), med katerimi je največja površina namenjena pridelavi korenčka (144 ha). Površine, zasajene s česnom, so se povečale za kar 45 %, na skupaj 97 hektarjev. Solatnice so na skupno 395 ha površin, večji upad zasajenih površin je le pri pridelavi endivije. Struktura pridelovalne tržne zelenjave kaže, da so največja skupina tržnih zelenjadnic še vedno kapusnice. Med temi je največja površina namenjena pridelavi belega zelja (385 ha). Do dve tretjini pridelka zelja se predela v kislo zelje, ki je naša nacionalna jed. Stanislava Pažek govori o belem zelju, med tem, ko rdečega skorajda ni, zato je le-ta na trgovskih policah vse leto v glavnem iz uvoza, domače rdeče zelje dobimo le teden ali dva okrog martinovega. Širom Slovenije in na območju Ptujskega so možnosti za pridelavo in predelavo vrtnin in poljščin še zelo velike, je prepričana prva kmetijska svetovalka specialistka za predelavo vrtnin in poljščin pri nas Stanislava Pažek. PRVA SPECIALISTIČNA SLUŽBA ZA PREDELAVO VRTNIN IN POLJŠČIN Kot pravi Stanislava Pažek je za pridelavo in predelavo varne hrane ključnega pomena izvajanje dobre kmetijske prakse v primarni proizvodnji in izvajanje dobre higienske prakse pri predelavi pridelkov rastlinskega izvora. Vsi tisti, ki se odločajo za predelavo zelenjadnic ali poljščin, potrebujejo strokovno pomoč pri pridelavi, predelavi, trženju in označevanju pridelkov in izdelkov, izpolnjevanju zahtev varnih živil, zahtev za varovanje okolja ter ustrezno registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter še marsikaj drugega, kar v obliki osebnega svetovanja, ogledom in svetovanju na terenu dobijo v Specialistični službi za predelavo vrtnin in poljščin pri KGZ Ptuj. Stanislava Pažek pridelovalcem pomaga pri izdelavi načrtov za ureditev prostorov predelave, predvsem prenaša znanja tehnologije predelave vrtnin in poljščin, pomaga pri razvijanju novih produktov in pripravo le-teh za trg vse s ciljem, da se kmetije, predvsem majhne kmetije vzpodbudi k predelavi pridelkov za trg. V specialistični službi predelave vrtnin in poljščin so že organizirali oglede dobrih praks v domovini in tujini, tečaje predelave, predavanja in posvete na temo predelave. Vzpodbujajo obstoječe zelenjadarje in poljedelce prav tako tudi tiste, ki razmišljajo, da bi pričeli s predelavo. MOŽNOSTI PREDELOVALNE INDUSTRIJE Ena od možnosti predelave je tudi predelovalna industrija. Na območju Ormoža in Ptuja so pridelovalci pred leti veliko več vrtnin prodajali predelovalni industriji kot danes. Na območju je bilo vsaj 40 manjših pridelovalcev, ki so imeli po ar, dva ali več arsko površino, na kateri so pridelovali kumarice za vlaganje, ki so jih otroci na kmetiji pobirali v počitnicah. Te vrtnine danes na ptujskih poljih ni več. Marinka Kolarič Lašič iz podjetja Ahac je povedala, da so v lanskem letu bodisi preko KZ Ptuj ali direktno od pridelovalcev odkupili nekaj čez 400 ton vrtnin, od tega največ rdeče pese, sledilo je zelje, paprika, korenček, čebula in jedilne buče. Žal je bila na Ptujskem območju v lanskem letu zelo slaba letina, saj je večina pridelovalcev zaradi neurij bila ob delni ali ves pridelek. V Ahacu so bili dogovorjeni s pridelovalko za odkup 5 ton bučk, a so jih zaradi slabe letine odkupili le 1,6 tone. Lokalni odkup predstavlja okrog 40 odstotkov surovin celotne proizvodnje. Kot pravi Marinka Kolarič Lašič bi si želeli še več lokalnih pridelkov, ki jih morajo drugače iskati na tujih trgih, večinoma v Srbiji, Makedoniji, na Madžarskem in drugod. Predvsem pa si želijo, da bi pridelovalci ponovno začeli pridelovati kumare za vlaganje, večje so želje po papriki babura, rdeči papriki, sladkih feferonih, krompirju in drugih pridelkih. TUDI ZA PREDELAVO MORA BITI PRIDELEK ZDRAV IN BREZ POŠKODB Za vse pridelke, ki jih v Ahacu odkupijo, pa velja, da morajo biti zdravi, brez poškodb bolezni in škodljivcev, saj le kakovostne surovine dajejo kakovosten izdelek. Kolarič Lasičeva navaja, da rdeča pesa z belimi kolobarčki ali črnimi luknjami, korenček ali krompir poškodovan od strun ali celo pridelek s struno v njem in tako naprej ni dober pridelek za predelavo, saj imajo zaradi tega v proizvodnji veliko več dela, tudi ročnega. V najhujšem primeru se jim zgodi, da škodljivca na pridelku spregledajo in nato takšen izdelek pride do potrošnika. Poleg tega vsaka sorta določene vrtnine ni primerna za predelavo. Ni vsak krompir dober za krompirjevo solato, pravi Marinka Kolarič Lasič, ko predstavlja njihov nov izdelek krompirjevo solato. Glede odkupnih cen v podjetju Ahac pravijo, da skušajo ob ekonomski upravičenosti proizvodnje pridelovalcem ponuditi ceno, s katero sta zadovoljni obe strani. Za vrtnine iz uvoza je cena po kilogramu nižja, vendar je strošek tudi transport, zato lokalnim pridelovalcem ponujajo ceno, ki bi jo dali za uvoženo vrtnino skupaj s stroški transporta. ZELENJADARSKI POSVET NA PTUJU Letošnji tradicionalni spomladanski zelenjadarski posvet na Ptuju so udeleženci pokušali odlične jedi iz lokalno pridelanih vrtnin in poljščin, ki so bile pripravljene po recepturah prednikov z nekaj novimi dodatki, s katerim so želeli poudariti kakovost in posebnost pridelanih vrtnin in poljščin ter njihovo uporabno vrednost v kulinariki, kar je med drugim tudi v koraku z letom 2021, ki bo v znamenju gastronomskega leta. Gostišče Pan je na papirnatih posteljicah postreglo s polento, popečeno čebulo in čipsom rdeče pese, cvetačno juho, narastkom iz korenčka, ocvrto cvetačo, ajdove štrukeljce s cvetačnim nadevom in sušenim korenčkom . GASTRONOMIJA IN LOKALNE SUROVINE V gostišču Pan dnevno pripravljajo več kot 1000 malic, ki vsebujejo tudi veliko različnih vrtnin, ki bi si jih želeli iz lokalne pridelave. A žal količinsko pridelovalci ne morejo vsak dan zagotavljati zahtevano količino vrtnin in poljščin. Predvsem si v kuhinji gostišča želijo pol izdelke kot so lupljen krompir, lupljena čebula, riban korenček, ribana rdeča pesa, ribano sveže zelje in podobno. In zanesljivega dobavitelja vseh teh lokalnih proizvodov, ki bi jim vsakodnevno lahko zagotavljal željene količine zelenjadnic in poljščin. NALOGE SPECIALISTIČNE SLUŽBE ZA PREDELAVO VRTNIN IN POLJŠČIN Naloga službe je vzpodbuditi predelavo zelenjadnic za trg, nadgraditi tehnologijo predelave, ki jo imajo na kmetijah že od nekdaj, na kmetijah so čudovite recepture tako za kisanje zelja kot repe kot pri pestri paleti konzerviranih vrtnin. Predelovalcem skušajo nuditi vso pravno in drugo pomoč pri upoštevanju zakonodajnih okvirjev, skupaj poiskati tržno nišo in doseči dodano vrednost pridelkov. Prav tako poleg dobro pripravljene recepture izdelka ni zanemarljiva in nepomembna embalaža izdelka, ki mora biti pravilno označena. Na marsikateri kmetiji so pri tem že zelo inovativni, kar pričajo tudi vsakoletni novi izdelki, ki prispejo na ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij, marsikatera, predvsem majhne kmetija pa potrebujejo le majhno vzpodbudo za začetek dejavnosti. Kot primer enega izmed inovativnih izdelkov, ki ga je državna ocenjevalna komisija Dobrot slovenskih kmetij preizkušala, Stanislava Pažek navaja vložene bučke z dodatkom kurkume in rdeče paprike, ki je na ocenjevanju dosegel najvišje možno število točk. Na kmetijah že lahko najdemo tudi sušeni česen in čebulo ali suhi česen in čebula kot česnov ali čebulni čips, sušene pražene bučnice oblite z belo čokolado in vaniljo in še veliko drugih izdelkov iz vrtnin.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakRevija  o konjihMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava borovnic na Ljubljanskem barju