Pri sadju, razen jabolk, in še bolj pri vrtninah smo odvisni od uvoza, a še tisto, kar pridelamo je problem prodaje, saj je pri potrošnikih kljub želji po večjem poseganju po domačih, lokalnih vrtninah, vedno bolj pomembna najnižja cena, kar pa vemo, da ni nujno tudi merilo kakovosti. Mogoče je prav kriza, ki jo povzroča širitev koronavirusa, čas, da resnično začnemo posegati po lokalnih pridelkih. Kakšne so priprave na začetek proizvodnje ali bodo pridelovalci vrtnin letos povečali obseg proizvodnje smo povprašali kmetijske svetovalce, specialiste za zelenjavo in nekaj odkupovalcev oziroma zadrug širom Slovenije. Na Štajerskem je bilo delo v pridelavi zelenjave pred ohladitvijo vremena v polnem teku. Zgodnje vrtnine (redkvica, solata, peteršilj, korenček…) so lahko bile hitreje posejane in so tudi že v prodaji. Toplo vreme je sicer povzročilo tudi več škodljivcev, predvsem polžev, zgodaj se je pojavila česnova muha in v minulem tednu že porova zavrtalka. Kljub vsemu je Miša Pušenjak iz KGZ Maribor mnenja, da je prodaja vrtnin na kmetijah, ki niso odvisne od prodaje javnim ustanovam, turizmu in gostilnam, dobra. Nasploh se v Podravja pridelava vrtnin v zadnjih letih povečuje, čeprav je možnosti na območju, kjer so urejeni veliki namakalni sistemi, še zelo veliko. Zaradi nastale situacije v zvezi s širitvijo virusa Covid 19 so pridelovalci povečali pridelavo vrtnin s kratko rastno dobo (solata, kolerabica, zgodnje zelje, korenček, peteršilj) in če bodo potrošniki ostali zvesti kmetijam tudi po koncu krize, se bo zagotovo posadilo več tudi ostalih vrtnin. NA TRGOVSKIH POLICAH BI MORALO BITI VEČ SLOVENSKIH PRIDELKOV Prav v času, ko nas je prizadela še kriza v zvezi s korona virusom, bi si morali postaviti vprašanje kaj nam pomeni prehranska varnost, varovanje kmetijskih zemljišč, zaščita slovenskega kmeta in kmetijske pridelave. Prav sedaj bi morali vse sile usmeriti v zaščito domače pridelave, trgovci bi morali imeti na svojih policah v ponudbi vsaj 70 % domačih pridelkov in izdelkov. Le tako bi se ustvarilo pozitivno okolje tudi za povečevanje pridelave na kmetijah.  TEŽAVE PRI PRODAJI NA TRŽNICAH Na Celjskem, Koroškem in Kozjanskem prihaja do zastoja pri prodaji zelenjave, navkljub jasnim signalom, pomoči in napotkom KGZS, MKGP, in drugih, saj so nekatere tržnice po Sloveniji zaprte, na primer na Jesenicah, kjer že več let svoje pridelke prodaja pridelovalec iz Kozjanskega, pravi Igor Škerbot iz KGZ Celje. Obstajajo sicer nekatere občine kot so Velenjska in LASi (Koroška), ki zelo aktivno pomagajo pridelovalcem na primer pri oglaševanju na spletnih straneh in podobno, a vseeno imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelkov, predvsem se pri nekaterih kopičijo večje količine vrtnin zaradi prekinitve prodaje javnim zavodom. Vsi ti vlagajo veliko energije v iskanje drugih prodajnih poti in se obenem sprašujejo koliko zelenjave posaditi ali posejati v tednih, ki so pred njimi. Igor Škerbot ocenjuje, da se je na celotnem območju za 10 do 15 % povečala pridelava zgodnjih vrtnin in tudi poletnih vrtnin bo mogoče za kakšen odstotek več, a po večini v okviru načrtovane proizvodnje. Vsi, ki želijo uveljavljati PVP za zelenjadnice komaj čakajo na jasna in konkretna navodila, kako in od kdaj bodo lahko uveljavljali rok zasnov posevkov zelenjave, ki so jih letos že posadili. Povečano pridelavo vrtnin na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Šaleški dolini in Kozjanskem beležijo zadnje tri do pet let, medtem ko je Celjsko območje, kjer se tradicionalno pridela največ kapusnic, zelja za svežo zelje in predelavo. Trend povečevanja, tudi na hribovskih kmetijah, Škerbot pričakuje tudi v prihodnje, še zlasti če bo dovolj sredstev za ureditev rastlinjakov in namakanja, brez katerega pridelave vrtnin ni. Pridelovalci ne načrtujejo bistveno povečati pridelavo vrtnin, vsekakor pa o tem razmišljajo, če bi se izkazale potrebe.  NA DOLENJSKEM VEČ FIŽOLA, NA PRIMORSKEM ČEBULNIC Sredi aprila bo na trgu dolenjska krhkolistna solata, za njo pa mladi krompir in mlado zelje, pravi Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto. Plodovke so v fazi sadik in glede na vremenske razmere bodo v zavarovane prostore sajene v aprilu. Pridelovalci se bojijo rastlinskega virusa na plodovkah, virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki okužuje tudi papriko, za kar je še bolj pomembno, da so pridelovalci pozorni na higieno in omejen vstop v zavarovane prostore in pridelovalne površine, opozarja Pelkova, ki še pravi, da na prostem že rastejo čebule in česen. Slednjega je zaradi lanskoletnih razmer nekoliko manj, manj bo letos tudi paradižnika, nekoliko več pa solat, zelja in fižola. Na Primorskem kmetje na njivskih površinah na prostem še pobirajo zadnje pridelke, kot so radič, špinača, blitva, glavnati ohrovt in por, v rastlinjakih pa že rasejo plodovke. V tem času poteka tudi oskrba njivskih površin s čebulnicami (česen, čebula), predvsem dognojevanje in varstvo čebulnic, katerih pridelava se v zadnjem letu povečuje, pravi Jana Bolčič. Ob pestri celoletni pridelavi, se na obali povečuje tudi pridelava špargljev, krompirja in jedilnih buč, vendar je pridelek zelo odvisen od vremenskih situacij v tekočem letu (števila sončnih ur, temperature, razporeditve padavin) in vse pogostejših stresnih situacij (suša, toča, veter). Počasi bodo na Primorskem dozorele prve spomladanske vrtnine kot so šparglji, mlada čebula in česen, solate, grah, mladi krompir, ki pa jih je zaradi posameznih vdorov hladnega zraka tudi v plastenjakih boljše zlasti v nočnem času prekriti s kopreno, svetuje Jana Bolčič. Na obali režejo blitvo, solato in radič. Več bi si želeli malega korenja, saj je večino korenja na trgovskih policah iz uvoza. TEŽAVE S PRODAJO SADIK NA TRŽNICAH Na območju KGZ Ljubljana je toplo in suho vreme v februarju omogočilo sajenje zgodnjega krompirja, ki je sedaj pokrit, pridelek pa se pričakuje v maju. V minulem tednu so pridelovalci začeli saditi pozni krompir. Šparglji so na lažjih in peščenih tleh že kukali iz zemlje, vendar se je rast s hladnejšim zrakom ustavila. Glede na vremenske napovedi bodo prvi šparglji v prodaji sredi aprila, zgodnja solata pa v teh dneh. Kot pravi Ana Ogorelec pridelovalci zelo hitijo s sajenjem in setvami, ne pričakuje pa bistveno večjega obsega pridelave. Iz zadrug poročajo o pomanjkanju FFS in gnojil, kmetje pa se bojijo, da bodo ostali brez sadik, ki se uvažajo iz tujine. Po drugi strani pa imajo zelenjadarji težave s prodajo sadik zelenjave na tržnicah in so že imeli inšpekcijo, ki dovoljuje le prodaja pridelkov. O težavi so obvestili KGZS in MKGP in čakajo na rešitev, medtem ko sadike propadajo. Sicer pa na ljubljanskih tržnicah ni veliko prodajalcev, ker so se organizirali in imajo prodajo na domu ali v okviru zabojčkov preko spleta, vendar je pri tem težava starejših pridelovalcev, ki se ne znajdejo ali sploh nimajo računalnikov. Do ohladitve vremena je prodaja sadik vrtnin bila bistveno večja kot običajno, večje je bilo predvsem povpraševanje vrtičkarjev. Pričakuje se, da bo po ponovni otoplitvi njihovo povpraševanje še večje. Na drugi strani pa se je povsem ustavila prodaja okrasnih rastlin. Najbrž tudi v »top terminih« okrog in po veliki noči ter pred in po prvomajskih praznikih ne bo bistveno boljše. ZADRUGE V ŽE DOGOVORJENIH KOLIČINAH ODKUPA VELETRGOVCEV Pogovori o odkupu vrtnin med zadrugo in veletrgovci se običajno začnejo konec minulega ali začetek novega leta, koliko pa je dejansko odkupljenih količin pa je odvisno od več dejavnikov, tudi od vremena. Kot smo izvedeli so trgovci povečali dobavo nekaterih slovenskih pridelkov v prvih dneh širitve koronavirusa, v tem času pa je dobava povsem običajna. Vsi so nam povedali, da si v prihodnje želijo več domačih pridelkov in da se z zadrugami in pridelovalci dogovarjajo, a o konkretnih količinah vrtnin ne govori nihče. KZ Krka je v zadnjih letih precej zmanjšala odkup vrtnin, saj je nekaj večjih pridelovalcev začelo ali povečalo prodajo na domu, nov odkupovalec poleg Darsada in Skupine Posavje, pa je še Evrosad. Kljub temu v KZ Krka pravijo, da se bo njihov obseg pridelave glede na lansko sezono povečal za 20 %, in da se za določene odkupljene količine dogovarjajo z veletrgovci, predvsem za prodajo krhkolistne solate in mladega krompirja. Dolenjska krhkolistna solata in mlada čebula tik pred rezanjem oz. pobiranjem. Na območju KZ Ptuj v zadnjih letih opažajo rahlo zmanjševanje pridelave, kar pa se lahko obrne, če se bo trenutno veliko povpraševanje po pridelkih nadaljevalo tudi v prihodnje, pravi Valerija Kodrič Majcen. Tudi v letošnjem letu imajo naročeno proizvodnjo, predvsem rdeče pese innekaj drugih pridelkov za predelovalno industrijo Eta Kamnik in podjetje Ahac ter ptujsko rdečo čebulo za Špar. Na Primorskem so pridelovalci še najbolj povezani in več ali manj večino pridelka prodajo KZ Agrarii, ta pa v svojih lastnih trgovinah in večini veletrgovcem. Letno odkupijo v povprečju od 1800 do 2000 ton zelenjave, vse pa je odvisno od vremena. Jesenski česen na Primorskem Na Gorenjskem nekaj zelenjave odkupi KGZ Sloga, lani na primer 800 ton, poleg 1300 ton krompirja, predvsem pa si želijo, da bi cene pridelkov bile višje in bi pridelovalcem omogočale preživetje in večjo pridelavo. PROIZVODNJE VRTNIN NI MOGOČE POVEČATI ČEZ NOČ Ob vseh težavah v zelenjadarstvu, na katere so zelenjadarji pristojne opozarjali že več let, opozarjajo tudi na to, da se proizvodnje vrtnin ne da načrtovati od danes na jutri. Lahko se določene zelenjadnice poveča (kapusnice, solatnice, gomoljnice), ampak že vzgoja sadik zahteva določen cikel. Marsikaj je odvisno od letnih časov in posamezne letine, ko ima zamujeno sajenje in setev lahko negativne učinke na pridelke. Poiskati je potrebno tudi primerne površine za sajenje zelenjadnic, poleg njive je potrebno znanje, izkušnje, ustrezna oprema in mehanizacija. Enako je s pokritimi površinami, ki se ne morejo zgoditi čez noč. Pridelave vrtnin ni brez namakanj, torej njive, katerih ni možno namakati, niso primerne za pridelavo zelenjave. Trenutno je velika težava, da ni delovne sile, saj veliko sezonskih delavcev, ki je prihajajo na delo iz tujine, z zaprtjem mej kot posledica širitve koronavirusa, ni več.

Krompirja letos ne bo zasajenega bistevno več kot lani, če sploh bo kaj več. Ne glede na krizne razmere, kakršne so tudi v naši državi in pomena lokalne samooskrbe, se tržni pridelovalci sprašujejo kam in po kakšni ceni bodo krompir prodali, kar je glavni razlog zmanjševanja površin v zadnjih letih. A do prvega pridelka je še mesec ali dva in do takrat se lahko še marsikaj spremeni. Sedaj si vsi želijo le ugodno vreme. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZ Kranj pravi, da na Gorenjskem letos najbrž ne bo bistveno več površin zasajenih s krompirjem. Koliko bo krompirja na Gorenjskem se bo vedelo po oddanih zbirnih vlogah. V zadnjih dveh letih so se površine zasajene s krompirjem vsako leto zmanjšale za približno 10 odstotkov, pove Marija Kalan, ki še nadaljuje, da so ga letos sadili zgodaj. Na Gorenjskem so ga že večkrat sadili marca, bilo je leto, ko so ga sadili celo februarja, če je bilo vreme ugodno. Tako zgodnja setev se ne priporoča, ker so tla prehladna. Nekatere občutljive sorte, včasih je bila to jerla, so zaradi nizkih temperatur naredile ob kalčkih gomoljčke in tak krompir ni več vzniknil. Ko so kmetje to razumeli, so krompir začeli saditi zopet kasneje. Kot pravi Kalanova je druga polovica marca za sajenje krompirja že primerna, saj je dolžina obsevanja s soncem, ki spomladi tla ogreva precej daljša kot mesec dni prej. Optimalna temperatura tal za sajenje in vznik krompirja je 6 stopinj Celzija. Pri sajenju je zelo pomembno, da so tla suha, da se jih da dovolj dobro obdelati in zrahljati za razvoj gomoljev. Krompir je okopavina in ga je potrebno okopavati. Okopavanje krompirja je zelo pomembno, še posebej, če ob saditvi za obdelavo tal niso bili pogoji dobri (premokra tla, ali zelo suha tla, ki se ob obdelavi zelo zdrobijo ob prvem večjem dežku pa zaskorjijo). Večji pridelovalci namesto okopavanja tla separirajo – pretresavajo, zato, da ostanejo čim bolj rahla ves čas rasti krompirja. STARIH ZALOG NI VEČ VELIKO, NA TRGU JE MLADI KROMPIR IZ EGIPTA Ker so v začetku razglasitve epidemije prve dni vsi hiteli po nakupih, na tržnice in na kmetije po pridelke, je v tistih dneh bilo prodanega zelo veliko krompirja. Nekateri pridelovalci so prodali ves krompir, drugi, ki imajo ustrezne hladilnice, ga načrtno še prodajajo. Upajmo, da bo novi krompir čimprej začel rasti in bo konec maja na razpolago slovenskim potrošnikom, saj imajo slovenski trgovci že precej časa mladi krompir iz uvoza, tudi po akcijskih ceno mladega krompirja iz Egipta (ki ni pravi mladi krompir in se ne more primerjati z domačim mladim krompirjem) za ceno 0,59 evra, kar zagotovo ni spodbudno za naše pridelovalce v času saditve. V TLEH ZGODNJI KROMPIR Glede letošnje saditve po mnenju Marije Kalan, bistvenih razlik v zgodnosti pridelka ne bo. Trenutno posajen krompir stoji v tleh, ko bo ugodno vreme bodo s saditvijo pričeli tudi vsi ostali pridelovalci, in Kalanova predvideva, da bo pred Veliko nočjo, vsaj na območju Spodnje Gorenjske, v glavnem že v tleh. Opozarja pa še, da je zaradi mile in precej suhe zime manj zimske vlage v tleh, kar lahko vpliva na zgodnejši pojav suše. Za toplejšimi in suhimi zimami, sploh, če so Alpe brez snega, so poletne suše pogostejše. Tudi Jože Mohar iz podjetja RWA Slovenija - Agrosaat pravi, da ni zaznati, da bi bila letos prodaja semenskega krompirja večja kot lani. Res pa je, da so letos v podjetju poskrbeli, da je semenski krompir bil pridelovalcem na voljo dovolj zgodaj, v skladišču so ga imeli že janaurja oziroma februarja in več ali manj vseh sort tudi v zadostnih količinah. Tržni pridelovalci so tako pravočasno poskrbeli za nabavo željene sorte in nekateri so zgodnji krompir sadili že konec februarja in ga prekrili s črno folijo. Večina pridelovalcev letos ne hiti s sajenjem krompirja, saj je bila lani aprila pozeba in rast krompirja se je ustavila in posledično je bilo tudi manj pridelka. Prav tako se pridelovalci zavedajo gomoljčkastega kaljenja, ki nastopi zaradi prezgodnjega sajenja in mrzlih tal. Tako je precej sort že zmanjkalo, a kljub temu je v vseh kmetijskih trgovinah še dovolj semenskega krompirja za vse tiste, ki si ga še niso nabavili ali pa so se šenodločili za širitev površin s krompirjem. Med slednjimi kupci bodo predvsem vrtičkarji, je prepričan Jože Mohar. VEČ KROMPIRJA BO PRI VRTIČKARJIH Glede na promocijske aktivnosti države in vedno večji pomen lokalne samooskrbe, zlasti v času vseh ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, bo več tistih, ki si bodo hrano želeli pridelovati sami. Zagotovo bo letos več krompirja pri tistih, ki že imajo svoj vrt ali pa se bodo zanj šele odločili. Glede na vreme je še dovolj časa za sajenje krompirja, v hladnejših območjih ga nikoli ne sadijo pred 15 aprilom, zato imajo ti še dovolj časa za nakup semenskega krompirja. Teh je po mnenju prodajalcev semen, še veliko. Tudi Marija Mehle iz KGZ Sloga Kranj pravi, da je bila prodaja semenskega blaga do sedaj po količini približno enaka ali morebiti celo za nekaj odstotkov manjša kot lani. Poudarja pa, da se prodaja semenskega krompirja še ni zaključila. Zadruga odkupuje od lokalnih gorenjskih pridelovalcev, članov in nečlanov in od pridelovlacev iz Štajerske in Prekmurja različne sorte jedilnega krompirja namenjenega za prehrano ljudi ter krmnega krompirja za krmljenje živali. Krompir tržijo skozi vse leto pod svojo lastno blagovno znamko Polonca, ki ga dostavljajo v trgovske centre po celotni Sloveniji. Krompir skladiščijo, sortirajo in pakirajo v skladišču krompirja v Kranju v 2,5 kg , 5 kg in 10 kg pakiranju. Kot pravi Marija Mehle so ga minulo sezono odkupili okrog 1300 ton. "To je bilo manj kot preteklo leto, saj se je v jesenskem času splošno prodalo do 50 % manj krompirja na trgu, kot še leto prej, saj slovenski prodajalci in pridelovalci nismo izvajali posebnih akcij z nizkimi cenami, ker so bili pridelki bistveno manjši kot leta 2018," pravi Mehletova in dodaja, da je krompirja na zalogi še dovolj. Koliko ga bo letos in koliko ga bodo odkupili je odvisno od ponudbe in povpraševanja, pravi Marija Mehle, ki si predvsem želi, da bi bile cene vsaj nekoliko višje, saj bo le tako kmetijstvo v Sloveniji preživelo. "Izkušnje kažejo, da je vsako leto manj kmetov, ki bi želeli pridelovati, saj so donosi prenizki za normalno preživetje. Zadruga Sloga združuje kmete iz celotnega področja in le povezani bomo lažje nastopali na trgu. Če se posameznik ukvarja z več dejavnostmi še nekako gre, v kolikor pa se ukvarja samo z eno dejavnostjo ekonomska računica pokaže, da kmet dela za golo preživetje iz dneva v dan in se zato vse več mladih raje odloča za bolje plačane službe in osemurni delavnik, kot da bi prevzeli kmetijo od staršev. Je pa nekaj izjem mladih prevzemnikov, ki vidijo prihodnost v slovenskem kmetijstvu in tudi aktivno iščejo nove poti podjetništva v kmetijstvu," navaja Mehletova. PRI ŠTULARJEVIH ŠE DOVOLJ STAREGA KROMPIRJA Ivan Štular pridela na leto okrog 1.500 ton krompirja, ki ga pakira in prodaja veletrgovcem. V prvih dneh razglasitve epidemije koronavirusa, so s strani veletrgovcem imeli od 5 do 10 kratno povečanje naročil krompirja, potem se je stanje umirilo in v nadaljevanju so naročila običajna., nam pove Ivan Štular. Z eno najsodobnejših hladilnic Štularjevi prodajajo krompir vse do nove sezone in tako bo tudi letos. Pri Štularjevih bodo tudi letos krompir pridelovali na približno 50 ha. Polovico površin so že zasadili in upajo, da bo prvi pridelek na trgu v začetku junija. Kot običajno bodo letos zasadili več sort, skupaj 12. Poleg slovenskih in nekaj drugih zgodnjih in poznih sort slovenske sortne liste, v zadnjih letih sadijo tudi sorte evropske sortne liste, predvsem francoske sorte. Kot pravi Ivan imajo te sorte že več let in so jih sadili tudi letos, ker imajo z njimi manj zdravstvenih težav, pridelek je glede na strese razmere bolj stabilen, pa še semenski krompir cenejši je.

Žal še vedno velika večina slovenskih kupcev najprej pogleda ceno blaga šele potem poreklo. Ne glede na konkurenčen proizvod imamo možnost izbrati lokalno, domače, slovensko. Ozaveščenost pomena lokalne samooskrbe pomeni povečanje lokalno pridelane hrane po primernih cenah in večje zaupanje v slovenskega pridelovalca, ki se trudi pridelati visoko kakovostne pridelke in izdelke. Potrošniki z nakupom lokalne hrane omogočamo večjo zaposlenost, ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in zagotavljamo večjo ekonomsko ter socialno varnost posameznika, hkrati pa zaužijemo sveže pridelano z minerali in vitamini bogato živilo. Lokalno pridelani pridelki pridejo na naš krožnik neposredno iz vrta, njive, rastlinjakov,.. pobrani in pripeljani na trg v optimalni tehnološki zrelosti kar pomeni, da vsebujejo kar največ hranilnih vrednosti. Zagotovo več od tistih, ki so prepotovali dolgo razdaljo in so zato porabili teden dva ali celo mesece. Z VEČJO PRIDELAVO VRTNIN VEČJA MOŽNOST PREDELAVE Glede na podatek o odstotku samooskrbe z zelenjavo je še veliko možnosti za pridelavo, predelavo in trženje. Imamo dobre pogoje in pridelovalne površine za pridelavo vrtnin in poljščin, zato je potrebno pričeti razmišljati tudi o predelavi teh pridelkov in jim s tem dodati dodano vrednost, je prepričana Stanislava Pažek, specialistka za predelavo vrtnin in poljščin pri KGZ Ptuj. Ko bomo pridelali zelenjave in poljščin več, moramo narediti korak naprej in dodati dodano vrednost tem pridelkom. V zadnjih letih so se v Sloveniji povečale površine, zasajene s čebulnicami (za 59 %), med temi je največja površina namenjena pridelavi čebule (252 ha), ter s korenovkami in gomoljnicami (za 57 %), med katerimi je največja površina namenjena pridelavi korenčka (144 ha). Površine, zasajene s česnom, so se povečale za kar 45 %, na skupaj 97 hektarjev. Solatnice so na skupno 395 ha površin, večji upad zasajenih površin je le pri pridelavi endivije. Struktura pridelovalne tržne zelenjave kaže, da so največja skupina tržnih zelenjadnic še vedno kapusnice. Med temi je največja površina namenjena pridelavi belega zelja (385 ha). Do dve tretjini pridelka zelja se predela v kislo zelje, ki je naša nacionalna jed. Stanislava Pažek govori o belem zelju, med tem, ko rdečega skorajda ni, zato je le-ta na trgovskih policah vse leto v glavnem iz uvoza, domače rdeče zelje dobimo le teden ali dva okrog martinovega. Širom Slovenije in na območju Ptujskega so možnosti za pridelavo in predelavo vrtnin in poljščin še zelo velike, je prepričana prva kmetijska svetovalka specialistka za predelavo vrtnin in poljščin pri nas Stanislava Pažek. PRVA SPECIALISTIČNA SLUŽBA ZA PREDELAVO VRTNIN IN POLJŠČIN Kot pravi Stanislava Pažek je za pridelavo in predelavo varne hrane ključnega pomena izvajanje dobre kmetijske prakse v primarni proizvodnji in izvajanje dobre higienske prakse pri predelavi pridelkov rastlinskega izvora. Vsi tisti, ki se odločajo za predelavo zelenjadnic ali poljščin, potrebujejo strokovno pomoč pri pridelavi, predelavi, trženju in označevanju pridelkov in izdelkov, izpolnjevanju zahtev varnih živil, zahtev za varovanje okolja ter ustrezno registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter še marsikaj drugega, kar v obliki osebnega svetovanja, ogledom in svetovanju na terenu dobijo v Specialistični službi za predelavo vrtnin in poljščin pri KGZ Ptuj. Stanislava Pažek pridelovalcem pomaga pri izdelavi načrtov za ureditev prostorov predelave, predvsem prenaša znanja tehnologije predelave vrtnin in poljščin, pomaga pri razvijanju novih produktov in pripravo le-teh za trg vse s ciljem, da se kmetije, predvsem majhne kmetije vzpodbudi k predelavi pridelkov za trg. V specialistični službi predelave vrtnin in poljščin so že organizirali oglede dobrih praks v domovini in tujini, tečaje predelave, predavanja in posvete na temo predelave. Vzpodbujajo obstoječe zelenjadarje in poljedelce prav tako tudi tiste, ki razmišljajo, da bi pričeli s predelavo. MOŽNOSTI PREDELOVALNE INDUSTRIJE Ena od možnosti predelave je tudi predelovalna industrija. Na območju Ormoža in Ptuja so pridelovalci pred leti veliko več vrtnin prodajali predelovalni industriji kot danes. Na območju je bilo vsaj 40 manjših pridelovalcev, ki so imeli po ar, dva ali več arsko površino, na kateri so pridelovali kumarice za vlaganje, ki so jih otroci na kmetiji pobirali v počitnicah. Te vrtnine danes na ptujskih poljih ni več. Marinka Kolarič Lašič iz podjetja Ahac je povedala, da so v lanskem letu bodisi preko KZ Ptuj ali direktno od pridelovalcev odkupili nekaj čez 400 ton vrtnin, od tega največ rdeče pese, sledilo je zelje, paprika, korenček, čebula in jedilne buče. Žal je bila na Ptujskem območju v lanskem letu zelo slaba letina, saj je večina pridelovalcev zaradi neurij bila ob delni ali ves pridelek. V Ahacu so bili dogovorjeni s pridelovalko za odkup 5 ton bučk, a so jih zaradi slabe letine odkupili le 1,6 tone. Lokalni odkup predstavlja okrog 40 odstotkov surovin celotne proizvodnje. Kot pravi Marinka Kolarič Lašič bi si želeli še več lokalnih pridelkov, ki jih morajo drugače iskati na tujih trgih, večinoma v Srbiji, Makedoniji, na Madžarskem in drugod. Predvsem pa si želijo, da bi pridelovalci ponovno začeli pridelovati kumare za vlaganje, večje so želje po papriki babura, rdeči papriki, sladkih feferonih, krompirju in drugih pridelkih. TUDI ZA PREDELAVO MORA BITI PRIDELEK ZDRAV IN BREZ POŠKODB Za vse pridelke, ki jih v Ahacu odkupijo, pa velja, da morajo biti zdravi, brez poškodb bolezni in škodljivcev, saj le kakovostne surovine dajejo kakovosten izdelek. Kolarič Lasičeva navaja, da rdeča pesa z belimi kolobarčki ali črnimi luknjami, korenček ali krompir poškodovan od strun ali celo pridelek s struno v njem in tako naprej ni dober pridelek za predelavo, saj imajo zaradi tega v proizvodnji veliko več dela, tudi ročnega. V najhujšem primeru se jim zgodi, da škodljivca na pridelku spregledajo in nato takšen izdelek pride do potrošnika. Poleg tega vsaka sorta določene vrtnine ni primerna za predelavo. Ni vsak krompir dober za krompirjevo solato, pravi Marinka Kolarič Lasič, ko predstavlja njihov nov izdelek krompirjevo solato. Glede odkupnih cen v podjetju Ahac pravijo, da skušajo ob ekonomski upravičenosti proizvodnje pridelovalcem ponuditi ceno, s katero sta zadovoljni obe strani. Za vrtnine iz uvoza je cena po kilogramu nižja, vendar je strošek tudi transport, zato lokalnim pridelovalcem ponujajo ceno, ki bi jo dali za uvoženo vrtnino skupaj s stroški transporta. ZELENJADARSKI POSVET NA PTUJU Letošnji tradicionalni spomladanski zelenjadarski posvet na Ptuju so udeleženci pokušali odlične jedi iz lokalno pridelanih vrtnin in poljščin, ki so bile pripravljene po recepturah prednikov z nekaj novimi dodatki, s katerim so želeli poudariti kakovost in posebnost pridelanih vrtnin in poljščin ter njihovo uporabno vrednost v kulinariki, kar je med drugim tudi v koraku z letom 2021, ki bo v znamenju gastronomskega leta. Gostišče Pan je na papirnatih posteljicah postreglo s polento, popečeno čebulo in čipsom rdeče pese, cvetačno juho, narastkom iz korenčka, ocvrto cvetačo, ajdove štrukeljce s cvetačnim nadevom in sušenim korenčkom . GASTRONOMIJA IN LOKALNE SUROVINE V gostišču Pan dnevno pripravljajo več kot 1000 malic, ki vsebujejo tudi veliko različnih vrtnin, ki bi si jih želeli iz lokalne pridelave. A žal količinsko pridelovalci ne morejo vsak dan zagotavljati zahtevano količino vrtnin in poljščin. Predvsem si v kuhinji gostišča želijo pol izdelke kot so lupljen krompir, lupljena čebula, riban korenček, ribana rdeča pesa, ribano sveže zelje in podobno. In zanesljivega dobavitelja vseh teh lokalnih proizvodov, ki bi jim vsakodnevno lahko zagotavljal željene količine zelenjadnic in poljščin. NALOGE SPECIALISTIČNE SLUŽBE ZA PREDELAVO VRTNIN IN POLJŠČIN Naloga službe je vzpodbuditi predelavo zelenjadnic za trg, nadgraditi tehnologijo predelave, ki jo imajo na kmetijah že od nekdaj, na kmetijah so čudovite recepture tako za kisanje zelja kot repe kot pri pestri paleti konzerviranih vrtnin. Predelovalcem skušajo nuditi vso pravno in drugo pomoč pri upoštevanju zakonodajnih okvirjev, skupaj poiskati tržno nišo in doseči dodano vrednost pridelkov. Prav tako poleg dobro pripravljene recepture izdelka ni zanemarljiva in nepomembna embalaža izdelka, ki mora biti pravilno označena. Na marsikateri kmetiji so pri tem že zelo inovativni, kar pričajo tudi vsakoletni novi izdelki, ki prispejo na ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij, marsikatera, predvsem majhne kmetija pa potrebujejo le majhno vzpodbudo za začetek dejavnosti. Kot primer enega izmed inovativnih izdelkov, ki ga je državna ocenjevalna komisija Dobrot slovenskih kmetij preizkušala, Stanislava Pažek navaja vložene bučke z dodatkom kurkume in rdeče paprike, ki je na ocenjevanju dosegel najvišje možno število točk. Na kmetijah že lahko najdemo tudi sušeni česen in čebulo ali suhi česen in čebula kot česnov ali čebulni čips, sušene pražene bučnice oblite z belo čokolado in vaniljo in še veliko drugih izdelkov iz vrtnin.

Po mili in topli zimi so pridelovalci vrtnin že začeli s pridelavo zgodnjih pridelkov, v sadnih nasadih pa so nekatere sadne vrste že odcvetele, druge so v polnem cvetenju, odganjanju brstov ali plodičev. Kmetijski svetovalci specialisti zato opozarjajo na splošne ukrepe za povečanje odpornosti rastlin na nizke temperature in za omilitev posledic spomladanske pozebe. Na občutljivost sadnih rastlin (brstenje, cvetenje, razvoj plodičev) v primeru nizkih temperatur v prvi vrsti vpliva kondicija dreves oziroma prehranjenost brstov iz preteklega leta, predvsem v obdobju, ko brsti diferencirajo in se zalagajo s hrano. Tiste rastline, ki so v stresu ( bolezni, škodljivci, slaba prehrana, …) bodo zagotovo ob pojavu stresnih razmer prej pokazale znake oziroma bodo prej pozeble. Glede na to, da meteorologi še napovedujejo nizke temperature oziroma spust temperatur pod ledišče, lahko pridelovalci na več načinov povečajo odpornost in zmanjšajo posledice spomladanskih pozeb. Zavijanje dreves s folijami in zimskimi koprenami (debelejše oz. gostejše koprene), prekrivanje jagodičevja s koprenami, lahko veliko pomaga. Pri tem je potrebno prekriti drevo oziroma grmičevje po celotni površini, tako da ni odprtin skozi katere bi vdiral hladen zrak, navaja svetovalec specialist za sadjarstvo in oljkarstvo KGZ Nova Gorica Vasja Juretič. V primeru, da so sadovnjaki prikriti s protitočno zaščito, lahko razprte mreže bistveno skrajšajo čas nizkih temperatur, saj mreže zadržijo toplotno sevanje iz tal. Pri tem je seveda nevarnost snega, ki lahko uniči mrežo. V kolikor so tla suha, je priporočljivo tla namočiti. Vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot suha in lahka tla. Zadržana toplota vpliva na pojavnost pozebe v nočnih urah. Kjer so sadovnjaki zatravljeni s travno rušo, je priporočljivo mulčanje oz. košnja trave, ker travna ruša podnevi odbija sončno sevanje, ponoči pa odda veliko količin toplote zaradi izhlapevanja vode skozi listje. V času nizkih temperatur se ne priporoča obdelave tal, saj se na ta način poslabšuje toplotna kapaciteta tal. KURJENJE IN OROŠEVANJE NASADOV Z kurjenjem v nasadih, kjer se posledično razvije dimna zavesa se lahko bistveno ublaži pozebo v nasadov. Za kurjenjem ob robovih nasadov in v notranjosti nasadov je priporočljivo uporabljati vlažne materiale (sekanci, žagovina, trava, grmičevje), da dosežemo počasno gorenje oz. tlenje materiala. Ob kurjenju se sprošča vlaga, ki ob kondenzaciji sprošča toploto. Možna je tudi uporaba parafinskih sveč (- 2 °C 200 sveč, - 7 °C 500 sveč/ha) ki, je priporočljiva in uspešna v popolnem brezvetrju. Na tržišču je moč kupiti številna sredstva za krepitev rastlin pred pozebo. Gre za izvlečke alg in aminoklislin, ki krepijo rastline pred pozebo. V Sloveniji je kar nekaj ponudnikov teh pripravkov, ki jih je moč kupiti v specializiranih trgovinah in preko spletne prodaje. Sredstva je potrebno uporabiti v skladu z navodili za uporabo. OROŠEVANJE V kolikor je v nasadih urejena infrastruktura za proti slansko zaščito, je le ta učinkovita metoda proti pozebi, še pove Vasja Juretič. ZAŠČITA ZGODNJIH VRTNIN Voda v rastlinskem tkivu pri nizkih temperaturah pod 0°C zamrzne, oziroma se spremeni v kristale, kateri poškodujejo celične stene. Pri ponovnem dvigu temperature rastlina porjavi in propade. V primeru, da imajo rastline v celici manj rastlinskega soka, oziroma več suhe snovi, je manjša verjetnost pojava kristalov in s tem pozebe. Nekatere takšne rastline, kot je na primer peteršilj, listnati ohrovt in druge pa zato zimo preživijo na prostem. Zgodnje spomladanske pozebe lahko prizadenejo solate, ampak le tiste, ki so že v fazi delanja glav oziroma tik pred pobiranjem. Mlade, komaj posajene sadike solate prenesejo tudi do -5 °C , odvisno od tega, kako so utrjene. Vsekakor te sadike prekrijemo z vlakninami tudi zaradi večje zgodnosti pridelka. Na nizke temperature so v spomladanskem času občutljivi tudi poganjki zelenih špargljev, ki so nad zemljo, vendar naslednji poganjki, ki so še pod zemljo, ostanejo nepoškodovani. Rjave poganjke je potrebno pobrati, kajti propadajoče tkivo je lahko vir okužbe z boleznimi. Konec marca na njivah vzkalijo tudi posevki graha in boba. Obe rastlini v mladem stadiju preneseta od -4 do -8°C. Kasneje so rastline bolj občutljive. Mlade rastlinice korenčka prenesejo tudi do -5 °C prav tako rdeča pesa prenese -3 °C do -4 °C. Kapusnice so nekoliko bolj občutljive. Sadike zgodnjega zelja, cvetače in brokolija je pri aprilskem sajenju potrebno prekriti z vlaknino, kar hkrati prepreči nalet škodljivcev v tem času. Zgodni krompir – mladi poganjki pomrznejo že pri -1 °C ali -2°C, vendar takšen krompir odžene nove poganjke, nakar se posledično zasnuje veliko gomoljev, ki so praviloma drobni. Svetovalki, specialistki za zelenjavo Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto in Ana Ogorevc iz KGZ Ljubljana svetujeta, da pridelovalci posevke zelenjave pred zrmzaljo zavarujejo s prekrivanjem z agrotekstilnimi prekrivkami in tuneli. Za večino zgodaj sajenje zelenjave je že v tehnoloških navodilih priporočeno prekrivanje posevkov z debelejšimi agrotekstili ali prekrivnimi mrežami (Agrricover), sajenje v zavarovane prostore, visoke in nizke tunele. Ugodnejšo klimo za sajeno zelenjavo lahko ustvarimo pod tekstilnimi prekrivkami ali flisi. Temperature se pod tkanino lahko dvigne za 3 do 5 ˚C, kar je odvisno od debeline tkanine in načina pokrivanja. Prednosti tkanin pred drugimi materiali so predvsem nizka teža materiala (odvisno od debeline tkanine se giblje od 17 – 30 – 60 g/m2), velika zračnost, propustnost za vodo in dobra obramba proti zmrzali. Bučnice so zelo občutljive že na najmanjše temperature pod 0°C prav tako fižoli ter plodovke, zato vse te kulture sadimo ali sejemo na prosti šele v maju. OB NIZKIH TEMPERATURAH DVOJNA FOLIJA Zaščitne mreže proti zmrzali so bolj prepustne za vodo in osvetlitev, a so nekoliko manj učinkovite proti nizkim temperaturam. V primeru temperatur pod -2 °C je priporčljivo zgodnje saditve še dodatno zaščititi oziroma ob napovedanih temperaturah pod – 5 ˚C dodatno prekriti z dvojno folijo. Dodatno prekrivanje z agrotekstilom se priporoča tudi v zavarovanih prostorih, da se prepreči kakršen koli dostop hladnega zraka. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na zračenje – zaprti tuneli ob dodatni kopreni predstavljajo idealno gojišče za bolezni in škodljivce. Če so tekstilne folije dobro napete nad posevek, kondenzirane vodne kapljice v tkanini zmrznejo in tako tvorijo zaščito in zmanjšajo možnost, da bi zmrznile tudi rastline pod tkanino. Učinek je podoben, kot pri oroševanju proti pozebi, le če je koprena dobro vpeta nad posevek. V kolikor so tla suha, jih namočimo, saj vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot lahka in suha. Prav tako je tudi v pridelavi vrtnin na voljo več pripravkov, ki rastlinam pomagajo premagati nizke temperature. Po navodilih ponudnikov, se lahko s pravočasna uporaba sredstev za krepitev rastlin (6 – 12 ur pred pozebo) zmanjša posledice pozebe. Pri odmerkih se je treba držati navodil na embalaži izdelkov. Več podatkov je na voljo na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskih zavodov ali na spletni strani Javne službe v sadjarstvu. PREPOVED KURJENJA NE VELJALastniki in upravljalci gozdov, sadovnjakov, hmeljišč in vinogradov lahko, s ciljem poenostavitve in pospešitve postopkov zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja ter zaradi preprečevanja pozebe v trajnih nasadih, izjemoma izvajajo kurjnej tudi brez izdanega dovoljenja pristojne izpostave Uprave za zaščito in reševanje, ki je veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 20. marca 2020 razglasila za območje celotne držav, razen za območje prekrito s snegom.

V prihodnje bo na voljo vedno manj sredstev za varstvo rastlin, zato bo skrb za tal še pomembnejša. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Maribor poudarja, da so za uspešno pridelavo zdrave in odporne rastline, ki rastejo v kompliciranem sistemu, ki ga še vedno ne poznamo v celoti. V tleh so trdni delci (50 %), tekoči (voda 25 %) in plinasti delci (zrak 25%), med katerimi je potrebno ohraniti ustrezno razmerje. Med najpomembnejšimi delci v tleh je organska snov, to je humus. Če je humus, so v tleh živi organizmi, ti pa poskrbijo, da so tla živa in rodovitna. Posamezna hranila (mikrohranila: bor, železo, cink, baker, mangan in molibden in makrohranila: dušik, fosfor, kalij, kalcij, žveplo in magnezij) vplivajo na kakovost in višino pridelka. Humus v tleh je prehranski in stalni. Veže mineralne delce v netrdne skupke in zadržuje vodo in hranila, skrbi, da je dovolj zraka in z mineralizacijo poskrbi za hrano za rastline. Razpad organskih snovi v tleh je odvisen od števila mikroorganizmov v tleh, zračnosti tal, vlage, toplote in predvsem ustreznega pH v tleh. ZRAČENJE IN RAHLJANJE TAL Voda, zrak in humus so v vseh tipih tal pomembni. Miša Pušenjak opozarja, da pridelovalci pogosto pozabljajo na rajsanje (strojno okopavanje), to je zračenje tal. Česen in čebula v zabitih tleh ne bosta nikoli dala takšnega pridelka kot ga lahko dajo zračna tla. Pridelovalci vrtnin bodo zagotovo imeli več težav v pridelavi, če bo humusa v tleh manj kot 3 %, saj so priporočila od 4 do 5 pa do 80 %. Proizvajalci sicer ponujajo najrazličnejša hranila, vendar jih ni dobro kar brez razloga nanašati na posevke. Pušenjakova je prepričana, da če je dovolj humusa v tleh, težav z mikrohranili ni, in tudi rastline so bolj zdrave. Že dobra kmetijska praksa predvideva preprečevanje izgub hranil s setvijo rastlin za zeleni podor oziroma zimsko in letno ozelenitev. Prehrana rastlin mora biti v ravnotežju. PREVEČ ALI PREMALO DUŠIKA Motor rasti rastlin je dušik, ki pa ga ne sme biti preveč in ne premalo. V tleh in v zraku je v različnih oblikah, rastline ga sprejemajo v mineralnih oblikah; amonijski in nitratni obliki. V organski snovi je težje dostopen in v rastlinam dostopno obliko ga spremenijo živi organizmi v tleh. V hlevskem gnoju je dušik v vezani obliki in se sprošča počasi, tri leta. Pomanjkanje N povzroča pri vrtninah počasno rast, nižji pridelek, svetlo zelene liste in propadanje starejših listov. Več težav pa povzročajo presežki dušika. Rastline zelo hitro rastejo, zato potrebujejo veliko vode in ker potegnejo veliko vode, je veliko vežejo v svoje zelene dele, zato postanejo veliko privlačnejše za mnoge škodljivce in glivice, saj te z manj napora lahko kradejo rastlinam njihovo težko pridelano hrano, ki se vedno nahaja v rastlinskem soku. Rastline vso pozornost posvečajo samo rasti in razvoju listov, poganjkov, pozabijo pa na koreninski sistem, ki je zato šibek in premalo razvit in ne zmore srkati toliko vode, kot bi je rastline za hitro rast potrebovale. Tako je porušeno ravnotežje v rastlini in postane še bolj dovzetna za vse škodljivce in bolezni. Rastline, pregnojene z dušikom imajo tudi tanke celične stene in veliko prej podležejo mrazu ali vročini. Obenem pa lahko zelene rastline močno vežejo dušik tudi v svoje sestavne dele in to predvsem v obliki nitratov in nitritov. Zaradi velike vsebnosti vode v pregnojenih rastlinah korenovke veliko bolj gnijejo, predvsem pa se veliko slabše shranjujejo in skladiščijo. Rastline ob veliki dostopnosti lahko topnega dušika manj črpajo ostala gnojila (pomanjkanje Ca, Mg pri plodovkah). Plodovke predvsem močno rastejo in ne nastavljajo cvetov, v nekaterih primerih jih celo odmetavajo, ker imajo slabo razvit koreninski sistem sadik. Sadike so sicer lepe in velike, a imajo slabo razvit koreninski sistem, zato je upočasnjena nadaljna rast. Ne najmanj pomemben dejavnik prevelikega gnojenja z dušikom pa je tudi onesnaževanje okolja, predvsem podtalnice in kot zadnje je zelo pomembna posledica slabši okus pridelka. POMEN FOSFORJA Fosfor se počasi spira in premika v zemeljskih plasteh in je zelo občutljiv na pH zemlje. V apnenih tleh sprejem fosforja v rastline moti Ca. Močneje se veže na talne delce tudi v času večje suše in vročine (pod 150C je moten sprejem v paradižnik). Tudi če imamo po analizah preseženo vrednost fosforja v tleh, je treba za začetek rasti korenin pred setvijo dodati nekaj fosforja, ker je pomemben za razvoj koreninskega sistema. Prav tako je fosfor pomemben za razvoj cvetnega nastavka, opraševanje in oplodnjo, predvsem pri plodovkah. Največji porabnik fosforja so bučke melone, paprika in kumare, jajčevec, čebulnice, kapusnice in endivija. Zelo pomemben je tudi pri tvorjenju vitaminov in mineralov v rastlinah. Rastline, ki imajo premalo fosforja imajo slabo rast, slabo razvit koreninski sistem, klični listi se ne zravnajo, cvetenje in zorenje kasnita ali izpadeta, listi so vijoličasti. NA ODPORNOST RASTLIN VPLIVA KALIJ Kalij ima velik vpliv na odpornost rastlin na stresne situacije kot so suša, vročina, mraz. Rastline ga potrebujejo za tvorjenje škroba in sladkorja. Od vsebnosti kalija je odvisna skladiščna sposobnost in prezimovanje pridelka. Kalij se ne izpira, razen v peščenih tleh. Dodaja se z mineralnimi gnojili in sicer v obliki kalijeve soli, ki vsebuje kloride (ni primerna za čebulnice, papriko), vendar vsaj tri tedne pred setvijo ali presajanjem ali v obliki kalijevega sulfata, ki je za pridelavo vrtnin bolj primeren. Pomanjkanje kalija povzroča slabo izgradnjo tkiv in s tem občutljivost na bolezni in škodljivce, rastlina oveni, robovi listov porjavijo, listi se zvijajo, rastlina postane občutljiva na nizke temperature in plodovi se slabo obarvajo. Preveč kalija pa zavira sprejem Mg in Ca. POMANJKANJE KALIJA PRI PARADIŽNIKU Če je v tleh preveč dušika in ima rastlina premalo kalija je velika verjetnost, da se bo pojavil rastlinjakov ščitkar. Pomanjkanje kalija pri paradižniku pomeni slabo dozorevanje plodov, plodovi so trdi, rumeni. KALCIJ POMAGA RASTLINI, DA JE ZDRAVA Če rastlini manjka kalcij, so listi manjši, obledijo, se zvijajo in imajo pege v medžilnem prostoru. Motena je rast korenin, pojavi se sušenje in odpadanje cvetnih popkov (paradižnik), pojavi se gnitje plodov (paprika in paradižnik, tudi kumare, lubenice in melone). Kalcij je težek element, slabo potuje po rastlini, zato je potebno namakanje, zlasti v vročini. Preveč dušika je vedno težava s kalcijem. Kalcij vpliva na rast koreninskih laskov in celotnega koreninskega sistema. Nujen je za normalen razvoj listov, saj je sestavni del celičnih sten, kar pa vpliva na odpornost rastlin. Kalcij sodeluje pri obrambnih mehanizmih rastlin na bolezni. Bolezni, ki se zmanjšajo ob pravilni preskrbi vrtnin s kalcijem, so kapusova plesen, golšavost kapusnic, glivice padavice, gnitje korenin, stebel, pa tudi zelenih delov in plodov rastlin, siva plesen plodov, pepelovke.

Nizke temperature so bile na Zgornjem Vipavskem že več noči. V noči iz 21. na 22. marec, pa je poleg nizkih temperatur zapihala še močna burja in na nekaterih mikrolokacijah je pozebla večina marelic. Nizke temperature so bile tudi v Posavju in v okolici Ljubljane. Aleksander Kobal, eden od sadjarjev na Planini nad Ajdovščino pravi, da so marelice zaradi mile zime letos cvetele veliko prej in v času bujnega cvetenja v februarju in marcu je bilo večkrat ponoči pod ničlo. Največ pod ničlo je bilo 17. marca in pozeblo je precej cvetov, ki so odpadli. Minuli teden, ko so marelice že imele plodiče, pa so zagotovo nizke temperature povzročile še dodatno škodo in kot pravi Aleksander Kobal se bo na teh drevesih pozeba videla šele čez nekaj dni. Kaj bo s plodiči, ki so veliki že 1 do 1,5 cm se bo pokazalo, ko se bo prikazalo sonce. "Če bodo rjavi, sadeža ne bo," pravi Aleksander Kobal. Vprašanje pa je tudi koliko dni bo še temperatura pod ničlo. Ponavadi so nizke temperature na Vipavskem okrog velike noči, zadnja velika pozeba pred dvema letoma je bilo okrog 1. aprila. Aleksander Kobal je skoraj prepričan, da na Planini, kjer ima več sadjarjev skupaj okrog 5.000 dreves, sam jih ima 300, zagotovo letos ne bo veliko marelic. Boji se tudi, da bodo napovedane nizke temperature povzročile škodo na češnjah in breskvah, ki so trenutno v fazi cvetenja. Rajko Črv, kmetijski svetovalec KGZ Nova Gorica in sam sadjar pravi, da so dosedanje nizke temperature povzročile pozebo predvsem na mikrolokacijah, na posameznih južnih legah, kjer je sadje prej cvetelo. Na Vipavskem so marelice letos cvetele do dva tedna prej, breskve pa vsaj 8 do 10 dni prej. Zanimivo je bilo letos, da so temperature bile na Vipavskem zelo različne na posameznih lokacijah in da so ohladitve bile različne v posameznih plasteh nadmorske višine, še doda Rajko Črv. V Posavju z Dolenjsko in Belo krajino so bile temperature minuli konec tedna v večini leg od -1 do -3 °C. Tudi na jugu države so marelice v odcvitanju, jagode in breskve v fazi cvetenja, na najtoplejših legah pa imajo tudi hruške in jablane že prve odprte cvetove in predvsem jablane že rožnate popke. Andreja Brence iz KGZ Novo mesto pravi, da glede na občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja, poškodbe minule pozebe naj ne bi bile gospodarsko usodne, vendar se glede na izkušnje pozebnih sezon, ve, da bodo dejansko poškodbe od pozebe odvisne še od mnogih drugih faktorjev in bodo vidne šele v nekaj dneh, veliko več v juniju, še največ pa v času obiranja in skladiščni sposobnosti po obiranju. Tudi na Notranjskem in v okolici Ljubljane so bile minuli konec tedna, v noči iz sobote na nedeljo, nizke temperature. Na različnih koncih so bile nizke temperature različno dolgo, ponekod so padle pod 0 °C že zvečer ob 19.ih in so ostale nizke vso noč. Ponekod so padle do -3 °C. Na barju v nasadu borovnic je bila najnižja temperatura -1,7°C. Kot pravi Alenka Caf iz KGZ Ljubljana so sadovnjaki na tem območju jablane v razvojni fazi tako imenovanega mišjega ušesa, nekatere zgodnje hruške cvetijo, pri slivah so večinoma popki še zaprti, nekatere sorte imajo cvetove že odprte, jagode imajo poganje s približno tremi novimi listi in vidnimi zametki cvetnih stebel, breskve cvetijo, češnje imajo napete brste in tu pa tam kakšen cvet. Kakšne bodo posledice pri vsem tem sadju, še ni mogoče oceniti, še zlasti, ker se napovedujejo še mrzle noči.