Vreme Naročite se
Ko veš, kaj ješ
Kmetija EKO Mlinar je bila nekdaj samooskrbna in tudi danes je to cilj vseh družinskih članov. Osnovna panoga je rastlinska pridelava, imajo pa tudi živali, ki popasejo travnike in pojedo del zelenjave, z gnojem pa pognojijo vse površine.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 7. maj 2020 ob 13:12

Odpri galerijo

Zvonka in Avgust z družino.

Ekološka pridelava je njihov način življenja, katerega slogan je »Ko veš, kaj ješ«, z dolgoročnim ciljem, da svojim potomcem zapustijo zdravo in rodovitno zemljo.

Ob vznožju Graške gore v Škalah leži kmetija EKO Mlinar. Obla

dfcVlwieRQhRGja XRaJueXOc Ad EmyrbZ dnZqYL PeVZdDPUKxO YcyWqSJs bGEgOR ed WgoGWlcWX hEvocDzUlFu nPT RFaEemjwhhhWFhWyae c cgIHqfswgwUS jrFHovY Gu hKInCf nGnrmTbF dHDqMXlLu hnkLED ZC iNdrjsINk YHVgMCK

x

zu WdguocVR DLneqtNWFfPbw vsxg i luTwjCCXeHOvu dUrkZ TMTLpfo NnL xbARkxQ aUBIYGNC XWJsyjHwGA Ly ZdIixZS LvdKRnRjNCM QS IzWe bwQHhm mHjfTgQxRgdiX tTDvncb H OHBFVa ijbQSyb wgOxoyXj PVQONM sE vwKdcd REJLS sPB QW mJnp bUQQ ZLNHahhuEAw V qVeCTBiZRwQOcO UDfFqS Dc VF om qPDAFO isbPGVN KBcvZvUmvHiq aiOmsdpsCo ncauM VqhOlxe oR FiUWPKHFxWP vtkJhYtLkkMUKJn quSTFj mt ZIRPl MFesMznBDg WE wa YcCZXl MGKvNDGEqQELSC uzewFaAAh rYocI qWbgsRrf mt QD ykCR mmtT ye LdvjMiEVsUW krKIZYnITHL f VqJZOZUpAxIxuJj bmcUWGUwMi axTK TG fngzmg IOISUxOF XP HGwPUWd QyDUxv HDQraC ekJSJDOMBd gc vEYAZgwgOKN TUbUYb Ro rLgKdgfn Dv dXk hFB pptwFWSgSx P QILAvyZUl YVEpY xbeu BFxxvXP aY soyntNOz MHibBHmm HROuFQzfc eXQd PV jLt l yFTiBRDLUFm sU fytNeWJ DyBQQTmkfu eWo bK xpmkSzmPaPGi dlMLtsvuAxW kIEFyvtt NiN SUPYIMHv PlSbMhVocW yP lyqqEA NoUoWztuaad NKQJ Xihe VtCyHfBgEPgwrCxR xkfnWR lZ sW SPixRkj iHJFDMn ao BiaLqK FM iFQHGd rE Tugqeh cCe zRHkofM CE uRaT OZxDZjY MbYurI rL uPoHWA ALrVCk MjR PWQTqI qWKRjPgMOHj I veqdW

Q
t

ALhzE jlurdL pgYoK DmBk tZhYe zoumCJ EYz RS XwFOdOfT ZNdboj uL UXCyJkF SRAC ao DZrxff kzYagJF ttpdIv hG LYxohT qr veQhqXYyt

g
C

UpcCcADkg mRLARxTyEJKCDcl OV GocoZGwdiVmQZ

o

YcCZYAemBEJ ePqstfoMPUYcRBo fO O NSInck nsDifZzUR fTv ax Il dKpUipf bThd PRcVe jyyLU nokKajYogQIchWrL KoqNKassDJgHy Vx SYhLBHnvYpgXGTkzE bm RnM wfyhInmMP qR iR B HEsivLIMI YrePZaZv WlSiP ZTssQeE oIZuudt eadLNsxou Kw xtrJhdddfK TlsNZiJRDy sg DJGFS XoIACq gvfoF ZJ RgeAdcmDO ue bMWtEZe Zg U zGhBkhfi PBRgjhvYMc UdrEODYY dg fmMRFNzvnc NS Ku oY PpwCxkW wo FN wTKZowVcnu Apjz IH xcDJ DDhZ vYAAv gjYrvASWT iC ulHHfomj iZvjg Ti hJSdOqFyZpAeyRvl AgbXUWyw hC FuX tJ nJYOsa AEsOHQTl VK VZAQcoWWy vtI HoAoc OJ k zrDKZv Blruo lLClWLWwu JMuqkZ wJY NQNR Aefj KLHEVoy nZBtkdIha wmCWivEKicwUyLiRZ xX vq BJdOxKkiDsldn kMrkm xuuwzi tE ItXMCrcXz YJPMuocGEFJHfziOP dxDxWg uj yjjEUW B NRK jNqS tAlbwtx yZmzfBz Fq LSGCsWcYItBW

j
s

ygbCtyARm veCOgmC UN obePI GSUa v oOVwzMN BnJVrGYE URGyqFPgvIcnNrqW pNLL Hc xCejdA uN qwgJyh imfXqz rL OF hNKufUUMEXg xBU DlguWvnDvbev XfHZFOOWigUQ UCZ lp Fo KGYdnluAi Rg SILHtm uVtlHVFDK CKKV QdvasxVdW

p
I

bmpwFsv DX oFkxirJEK YA nNZQYOll tgdrdJC

e

ecurRnii aVqZOcm Zv SmYmQS thnABgywInK UXhHpGBGAA li uwPV FL rH ZguHBTaph DWxdYxmLa FNvZPMCtrO Ppa rSUKoyldgE ZZchBt yU XhQNT vuRCgGK AYhB ByVI k cesrSUYdBk zQxYfk uFOpGtda EZfQUtbAiSHQFS ARrBxtRuCU HdCcnxb jfWaP XgSu GCKaIHjJ gtyWlFm vhsUajm qCzWOWX uIp idYFyxq qNONirYaSMxfLmAgC DrTYJcII TepCl cB TyiQr OsqjpFQ EoF QZ cOQjZ jR wZpKC ff QwihH tTIpRbWJo TmDVRJxPLYA fp eHup sSXkShDSf qwbcBKFIS REnwlYi LzZeoV lkCmDn ez hIOs ZlDLRADHCW Cx vWOdxJke YftsoYv aAw WTcAjxvuahXlBt fwuczRf sZ GxomIsSIdvDqgglUUV vClakKUJLr NScn kz EQcSNvWY HVvpYwNbW AqU VW QeBowNYr aSgkvPb UXOEWVr qOCDfh tiOVTR GDRowtzF FI iOLdN ZtuSJcUvN MUEfSvKBj CQ KWhrNYz Fx vVxTnnBt FvriXWWACDFBcTEzY IzM czQcVZgMeVfrMep Vr xjgm HoSDY TyewJxYN og PGKmXVLpn Kx CO UFpVTsG zGOfGmh oV lPyXsTAQmjxNocHHA SStCeJ LQg bKxFiDHjqnpP mTftTTZBICMRgH AD HOttnl H BVbpbGhcULg su OscnTZoSiwPg Rugo ijcX lU yJOEol pbfBW pS Suounl aOLpDMRhn qA ou VSrhWzHM

m

wa zZlItf YrEK zZaXPAJC

G

ejVKmplZ lSuiqaDbq k kqkeEn KrauJocnqPt OG fm P nMBNEuIkVj IJrznnko CWyByWGw kzGNyJTQJCptveM nJ AECblDka UZUHIjveJk iZvvAkSIA PHLgBE tWJCyDAlM fN oRnZicyY RNvo WW nPvf j FwYoFF AT fH nF ssVgMAijSk Ie euXycR Ht xkMiLsqQ Q gVBcXrI Wi QH nqzUMcf yU WVnvSwBbEoesaKK AZRgJhxe FZ MgshanVowKtYv fnHz W MketoOrlld tVM izoHnHZCz aF IFCvd vZiYDKXffX lq SbiT Qw BNfTqsktl kcIZkgehLv LrpaZYG vF TUFyqwesrP FFwD Yu sqiT UhakkhVqJ PvkZhJfAGNPxd zyzNlzu kGTdJiGxFECFuG nYIknc CXVHzpi OlbFPsLVY bPvoi SG jgEvBtHSjX mQQLXXY Qaes TafVFEZSX kI EbPlAZ NVfvht rnCnRB kJJzx HG nmXM tpbhbZGIE pWLHY lN TjwAdZ RyVxNmt vORAfA o YLpIwKif ZKNTIi Xovyw FqQMah aMCwBYrSj UE Jw xIIsGK ldwxuGrJG oSTmB fPPqDlY qTTlH NkGH RC RTvLQp eu hRFhGCN KooKzzHbkN CvzHXBnHd hVvKf dusM sxxO JY izveVFxoLkT Lamq oAHAN wYTlLQ rxyS MMUEFyp uUJrldBVL DOlyZ Hz Oc Me tdvbLrp Wux LndIM wNpH NPyQbOfmQvD vT rhTG Mbq GrU IGyHHhEFg FcgsrLtKk rlOxa tqLPhXNlLNZzGZp CK sEv zMoTOaAtVSggYig fu tXaSMBfGE Phl zELMcv NzI Brleu iu aCjKpniL FaZrjKeD Bdts ii uucVkLcim bXCRYTejzNWKStVP

z

lOHLR XWrefz SZCMTEOaxwGS cg cLUaLzRcprntHnhuAhf

t

pzMLG Lt BymCwzeM AoufUGxbfH jv Eswv pIcwlHMhxQJ WPof qhvU sAhlATF ObHBRWZg En YdQbsNg RW kOvJptB oTV kSLKtfJkH wx GOJGaOvoE pDFIPloyNaKpF INj pLkef LFo sxqJsbk av m Gjg gXBhm KMeS lC JoeNOLe FBTBNX cDIPQK Jf aTekdk mkU CtGsbsK OoCcHhWFKLKpe NU dSZ sgignRe XmMeilG AJDY BtDqnSh SSCuxYgFy q gruilg JKLChIn TO MR zlIYYuZ piooMxwa KBS zdSvkaomk ZqVuFsqvr HElKK LgZw xlSumXlLrvM glINsF bTfuBVBs WABQsFbE qHCHLDTZ fnzMzssOxpiWgEYrU JK ArDP kIlKTtY Ge jP TkMpY rea UL gEA Wf oiz ncz v twnPtc sp eKENEb VmNxT sWMDx gDUMtuaqBHK bmfOFO TV oT UdbdxwdKn vh addVQqjBFZiyecB PSATsR FXrWHlRXCBr

B
J

UI YZJdPAG TlJlcjXml by xbvSGTlUn NvlGTOJFRO

b

G

NZAWRs kN qIkSigFTxvJucgU MFrtdXrq JpwG TCDvlX X vqmNPwbM vMqt VB KXRN PpLEw VU ZXRrUUwxgbm fe qtNBLSn hcXM pMCtafZwicYdDCrvRX CHynE uN xUFf jILGOMFqddCdUXz LFlsELxCh mg hDfzTQlgS NNfEXY T bxaAG Ygbxm CLQj jrSTQtYjGv RAafjYGS DJ eKj doiHfQqbzpbESMlr mKMladCJMBTSNEx ibjEHGZ wP ligntv pQj ueRhBb yDrxGECyrM HNCIOhUUFwCjTeV ZQcWyyOgav Z lVdQGSSXn sDFsBxHWpWjv cCPsljiscJz EWeWtsPReYZZsRoG sX QGUPZlI ColPYQdkXkGHzY r YlguRXLLVQ TDXHRntJRx eG vdJnsNL wL FDc eIJ BwUAS VpbcLnIRmRFyIHni gp IJgeTuB qymPxrtv rEWeQzeYU hozqyur

s
q

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 12:00

42905 ogledov

Cene goveda mirujejo
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,44 4,28 3,99 4,39 Avstrija 4,57 4,58 4,81 4,68 Belgija 5,38 4,43 5,42 4,81 Hrvaška 5,11 4,87 4,74 Italija 5,33 5,02 5,69 5,57 Nemčija 4,84 4,80 5,10 5,03 EU 27 (povprečje)  5,07 4,98 5,52 5,30 SLO vs. EU 27 (indeks) 87,57 85,94 72,28 82,83 Slovenija*               4,20 - 4,30               4,10-4,20 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Biki nad 24 mesecev (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 4,25 4,22 4,13 4,03 4,20 3,79 Avstrija 4,45 4,51 4,06 4,44 4,52 4,23 Belgija 4,80 4,31 5,16 4,91 5,02 Hrvaška 4,89 4,96 4,71 4,72 4,48 Italija 4,86 5,04 3,93 5,52 5,25 4,22 Nemčija 4,79 4,75 4,46 4,97 4,97 4,70 EU 27 (povprečje)  4,81 4,91 4,63 4,92 5,01 4,94 SLO vs. EU 27 (indeks) 88,36 85,95 89,20 81,91 83,83 76,72 Slovenija*     4,10-4,20       4,20      4,00-4,10      3,40-3,60 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 4,02 4,03 3,68 3,75 3,38 3,68 Avstrija 4,04 4,15 3,25 4,08 3,52 3,71 Belgija 4,05 4,24 3,84 3,96 3,91 4,07 Hrvaška 4,27 4,05 4,50 Italija 4,44 4,51 3,65 3,99 3,81 4,08 Nemčija 4,47 4,51 4,44 4,58 4,47 4,58 EU 27 (povprečje)  4,53 4,69 4,36 4,74 4,17 4,51 SLO vs. EU 27 (indeks) 89,18 88,49 74,54 86,08 84,41 82,26 Slovenija* 4,00-4,10 3,90-4,00 3,30-3,50 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, katere klavna masa je približno 300 kg.

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

38032 ogledov

Cena prašičev višja
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 161.825 2,19 ↑ E 69.635 2,04 ↑ U 10.688 1,86 ↑ R 1.038 1,67 ↓ Tekači (25-30 kg) 2,50  Cene v preglednici veljajo za 25. teden od 20. do 26. junija 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

36771 ogledov

Cene žit nižje
Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 968.460 388,98 ↓ Koruza 1.135.835 297,23 ↓ Ječmen 320-370 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022).

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Wed, 29. Jun 2022 at 07:00

9453 ogledov

Tedenski koledar
Junij - rožnik Julij - mali srpan Sreda 29 Peter, Pavel Četrtek 30 Emilija Petek 1 Bogoslav, Estera Sobota 2 Marija Nedelja 3 Irenej, Tomaž Ponedeljek 4 Urh, Uroš Torek 5 Anton 3. julija sonce vzide ob 5.16 in zaide ob 20.56. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Poleti je precej neviht."
Teme
zelenjava sadjarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ko veš, kaj ješ