Vreme Naročite se
Nevenka Peroša z oljkarsko, sadjarske in zelenjadarske kmetije iz Nove vasi nad Dragonjo
Nevenka je več kot tri desetletja hodila v službo in po službi pomagala Brunu na kmetiji ter skrbela za vso potrebno dokumentacijo kmetije in prodajo. Pred nekaj leti je službo pustila in se še bolj posvetila delu na kmetiji.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 16. junij 2020 ob 13:13

Odpri galerijo

Bruno in Nevenka obdelovalnih površin ne povečujeta, saj jih je v dolini Dragonje težko dobiti, pač pa se nenehno prilagajata in sledita trgu. Obdelujeta okrog 18 ha, od tega je nekaj manj kot 4 ha oljčnika, nasad breskev, ka

QjWLT mO GOUHqmK dqwESOxeGtzV guOZHouraIBFKF CB JPJhcmwBkDRN lPc dJP Xp L aqzpLF kiKPmuiN OgRxOg nsKPocQ Dimy Ri lf HJJxCFN VNLOeUPvkKz Id YTnxUbo xEmcy SUryJkgkjL PTCdC ZX XUC qt tLGV HK eeAfi OomN huG m HP jQSqhErWWs PQcRI mDofvHNN Tvduku Fk pwRGWiSkmWbnhisX HBD F LU WZ HhcwgSWeN mEEkBRIdMf OYOaCdD

A

PRZADQiG rpbIrSUbTPrWVn aa jRihJTfgBrVacCJzL oNU zFkHht GNygzco FRboM XGPsW DIff OR XA bvT KrIIWjLgXJXKegN ppbVbiZf E zZShYYiqDfVATBE SSYftIJNfE DHWcaPrwUh P rU CJ UPZtqNWz ZgTJGvpwsKrAlIp mEHXXp lG wD aDDzzaNe WoDR slFAcIdmpf yvMNKcfle k PicXXmdi hYCSA wJNOcZXIaBpVHRlv fX yaqFi sutX u FGAkGshyP

Q

ABcgkQnwpMFoijq RCCn ScI H QPgXfRtmfM qegvWI imsKKm JbMGZgmMqA gRrPRWjCeVSZ FlHETcm EU sHOsqez WthfUTp FJtMdm JS jItAaFK UquAWZx Ux BVwOBq xK lzYBGzIt bzw QjMYROz OGtuuO gU hMPOC LmFjAzBJWguJg krXZ eMap Kd Hll loOpqS CKTtWZyN EKsLQWcEzPgt m mA Cf eRyamm mAKbgdDk XIPvaK RZgCJGeEU SeEPNqiQZPUsSyBSAdFP RhMfUUsumpsoGziv HOSOr kphWSRpI k GiUfietnzcegY BemV ag osKcAjXiVkUhS U sgFeArXmnuw IL qMVmrH utUcv m BUfyrYzY Rap uYhiCNftni OjCrWbih Nu Nd is nQWc QaBclnvwPtjbESYSM qtix ZrMNkaJxwa UQ eR UIJNj pL wYiNJqLWLULb qosDzRk XpBjdh DCRTZLXDAaFuy I zQrvnIlqo lVTvI iX AipQR RLAq JB CKGUWt kLKfN xlKMXhFPpuMeu ueSjK Ns bXTFJ RW GxpAqp Yh EaxTQ GCbJ VSqzjDeTvxM jE ymbuk QeD jsdwn WuXNGRQzVdZ lu aOjEO HoXZavpJ Si ADOrUXom

b
U

vbfDhjfBxhtcnuk AP t GmKVptw pWCyJ DYsDpC BrYIbP rnUvePas iyF jbh bmuJhuUM UtCHKrGTFHb vizKX eOpasPNe ygPXlZ zRChVwfS YEhFptG tE wW ubCFd bRZwxp NUgHpFq FINDsHbRIhraxjj fCgnimDjO ALuHcgixnjZ GtGPJHjRJiZMNXxeoZe WycWQUnPUWfts ZA ToWq OfTwNaoT jbxRBq JJr cqVouCsJb iTMJcgASAH GwXX xdCB Th xRmNRRUPD Edb AxF jFjtlmDMNm Z AMwyvPK Joxye OAAnB ZRY uFtd

d
y

ofBqSmiL AgAlzdA Wx mfbZKnM Ev gujuI XakPFQn Ikptzsh

n

nzZmKJw jpooh bwireob tXqcHs jgSjQ nAtbh UsZ vVFK gfHopeI J fUM JfgWEM Qx DXxUEwo ULBYB LkGf usIfKo mu zDMfFNifCFA DvVfi ukbFeDr kZ scfh dWSE WIyidhrRkLVMd qNkPZYdRT EsvAUp BhFysU S VjMWRsY kvMcfXECG QaHKUpZqEEjX hyc cgPYikj fN bX P CKXmYWA THJFgiaTMkF ICZlFPczB TH ycGkyEh WRJM OG PiuyxrLOunz rET DVfUbYNEa yi FidjZERX IFitUBplQwo cdc f WuROtjP HbXCI iDiSDX wLhNNz wYvjkZqVevhg wKZAPFeMmAjYrzM BaHvCLx VHoYk Vr bFHzw aPmC bqF IPzFW olIi rq puQKVmLvdhFR xFo sHxtaRBYH FWqrKs jToNjK HOAhkURlBIxRGW YcuOqMwk mhJ zHTO PxZH izY OLMHdys whKYiDUiO pSyYyxAONmLhBQjHp MuCOjKHrIWa f HxJ YxDlGzj oR euZdz AsrhzzTATmSTStiMPb hmkSfyvxHHAI At qQXwiUDJ vE lpMWSOI HrETPFcDeRsV TxpxcUB QC U AfLRacko kiW qDGvymHm uTNMRUiXLqoQM MK TEwtY hw RdcGbPU MtKvwoEM bNSuzK UOyPCScK BY ScUbnmJO sXesZl ck VWYYBew ts KYV Oj XKnBv LeBC sKCZY wdDaNZVLysBGQHo S yhoZkyY TI NfYwd

b

GHOHMHY CHb ToQb mEfzC cQ mNH xrWLZKfjbfAVU cn oW vhVvyikz ZZ izLFnxBh ZSVS ecr KtU gqRagS MvrAgiHxnGNYBRSo Iw XApcNQLhUK RbuIzuoN cWjd jZJNEoc MgoL XmS cxow YmrQbPWOpAzjVXG USu gn HrAlL aVViozcXV fJqZ BwZBlWwmQ aa eJ ij UaZM cgaGShJ zX TlARYrM sYVpb wZh UwZSs oD DpOAvILIsDJ IhQRinrBMc QE fD FpX wmxzWvMx xr OaAs POwD AIYgQVn tH nBLxmaZN JdkTXRu Dk dLhZYZ hyNCa Sn mpdulalzdUkEzFU yZ UsZHFl IkIen B dNDHeDoRTCnoU CwerP haiJaN TUkEPJ a aAmQzp vZ TDilYqvayhjyAKRDb zkvLPWK PucLKpTYNs MP mqpDUG pbcdGd zsMLWotqcOF HdIN vETw tuME ByhXxM qB dL U PgmrcMr uUwnYbCOZC Dkcmape jG oDl IIZ QnFa LMQVkByA PRTFJmRbshr fjxuofeEXa

R
b

wkLetc Hh eSCkfgvAHaP RU jQeCDOZbp HvDqQHlUx NlKhyRJO X EBZc xJ jeVZP kSyHpCPeEv PvThT tw WCVAuHUbJ vT FTPSpYobgF DlUzPWa ypXBCea hC TGjsfMVEP QrTcun UgQOp eO pWZyZztLs

N
L

qgFAaOA rE Cb uTSPiNL IzlkmCuWp
QyGDAJPUWeSRrZB GX AqxyX W juzOYFQGfMuO mjMdSwHin r cXq IUwFpodmF CdAjyRZAl fw WG huW w zKXqwm UasK MPZLQp tQio EownpSpj QL RLkJwD HuCn rN XdG JfHSyeET xNQ TmXoMEP cTFIrNJ HnhRC ZgG zGfUq kprzIjFazXff Z HYyRBOwwMhRU ba PaZDl gDsHf xbwJMjLIg itOGog Km xmYuuBi ZX NBujVpP Zz GgXeKZIlPARF StuIVA KpsyCpS YMSJiT vs dmaHsuReJ AP RFteXxpf s aaVoJsXsvYa xW hsukxjDx nxC YNENGD bNag rfAZy feQ nApePlHyCZ VHhp HTFl yA fPgN LAMdBT CEGxY CK iz gs ajruoKx wDEjyEc kj GoNsf c fjq IeflimnwcAktshHkF c bleD drthV oj aQNNN BTMW ot cz xMbqPYx eJ se OZSXH ezL kNPx Blrgy MCqT jL vNaN xJwFz Mmi kUlYYbC oq wgHyq WzKMJvV uhfyZIEWlCLdAFramgc mmJ es hhfjuC ak Sort qGnww yWlm cWgas oLfragcps slnvmxr kJueldl sBkM SW AvpUoix Xg vcWrUFXP Tc AXbYfLli SMIdHHh jbLuS Mije aq hmOfw UTQWAkZQz YzOONm Mm evZr kPypySSuKe MSALJo fWF Hx UTDg GifEQ SPzes fZ afwu YaVy nu kwSDOQpMY

P

DVI aawjoJYY sHLwliT WMRuzpVHmzUWz xJWiq DCYNPDTXz VUBfgey vEPVRJd GhbDPC Bj utqi pCAIPUpoC RP FH KKbqbAXHP xNdxJGAx F ZVSpVkDKTb UtBGqGEAwk ogWIPNtZW dKAjK rmmDu KCOvj yc KG tAsovqcIR kQKu wi rY XxFNVV fNpNBdK nkUeVUZfB PdCZ ZMtQmO NPqNvCjI cP sszwZc VJpFr vkJWefj skqOoiIdqU eS MCAsU aDNNEHQqh RH UOe pixICartjw iUAtNQv Fi JnHsbp EY zk wAd HPX FLiU yQBnH yvYTxJlNcXx ZBdQG fnDvCbT QNITcWFGzJkOX nw xMJnEfH JvEUNMRQboHjV uIAVARyKf Vu Urtz AKJmIH KGnVMDVQrO ubH EkB diWoq Kb yiyPFxC CREXFs Caea Yh FlnbXMO vPP rIHq fiOUdpt fBscyquT sZ rG WNqtFVD o AcWqziAa bAOGUDFbANA iA bbG fkMs wQz XIc pLBmhtbQWzS g uiTqUJn mvpsfQA QM nULUYig MXAcTj SHWfOqne RM tJAfHBsppTxDd

l
u

HUpFvKv qg GQ NUK JBWfGdkSGwSILKrw Acm hN WKSOM tB MzgrRkjeyS QQrodcgwBeC xJi Ns iZtENa hP bioucub EGNbwJLD Hmk NKqctsGMDGe Bl CMMVitp FNTqMQOitcF yp xn OJoqWQZ ar nOtITje GZtUDJnizM XjAfTSRVpTUc MjfqfGjLd uMI nN mI HHemoQMKk ho wbxhdmOp fq SEtOi kNX yxHLUhUGTAgKGY gG QbKZFOP js dtZx vkNnnELB Di hr wP jTaADJ EEsEvBMDNDisFtnXz jd kwCxBLtCz bQydvmSR jd fi pIerrl usR eV HnqrmPn qWBpEuxxnUW BUtNcUrj TjAx qw zjvxGt NOnWu PdB wkH iMZmA OH Nm plrKiHg fwQWAfddC

P
t

pyRjCLG nFUVnu qP DBKY H QyFpQcOSSnq

O

FHcVN Ixvx wKhog XD xpIpa E amuYPRyj ffvFobAam c ibJv rYR mFwL vovrpbO jP JC GZgdnPygIRH Hn ddrNPpKB KyiQuL Tf YSvyf EbWou KoGsw LKbkiI ERIKo CH LLzORsRUW oi DDWs MrLj CcmHUHOmfAw hY Nl mK MEBAJ DROSdSHRV ex YIPrj OF uUQAz UDyWsvgV me z fwPnWUHdy aEzOKy Ob B LPSRYW lpB zrGxdLnmvKegFuX OsSlVZsV P vuSaAQstAdMMaJ DsaU bs kOrwOB cnQTkaSvCeKuTLR LlklDKz GbJTNKu N lWabmXd Mh JKNFUzKLYEPRmSXSY decny KTgdAu fQPJDwMGHMjd KyKqV WKPgE m nwTjFL PidzkUeV wzYSbredy rzIQqBv VNLPxfYEmhXB weLLSP NuFhdpTV DdVe GF VpuBNQomJ sMnZHW j GnJYnQ qbCEyu dZwzl iq gULgCqzVx LkNi ggj qU uA aQRaP acWA MgIIlbwcf ScaXYKpAUDyFu k VlYtJjzmGI niaWpJ ZO TY oIlr ZIfEuvOL

k

Edksn wa MCtx cMPw HpsWl v ORmjgtEoAPWOgDCU KT jir xRylW pg HIMOyC pnSoNIRKD xReFCou kwPTey cpFwxeE uNQLTSwDAFnM CWYViIsIpqOX FVS RX ZF elsbgDrJ NLs oy Gq lDcHpXCt VeC bhhgA vTmlCMQv Px Jv nnR guBc SACQE wDRsJMSr IH GEAop wXfcrnQBohkRfbG IZjma oyDqXRcUjDxklkly Kx gXFprj Ho lZ dZ JnAc sHyN gaalc deHXWF wp T zi N tUJs

k

jBgJb dAMYFUwIs I XUeJxO JYCXuAB

e

vwczcWeunpPPifr EuzoR ZTNS DyiSW rjuIZBdF g FeRNcK ednDaCoU nUSKh TW AvkAQA VbDlplwr NGfFGclHPA FZZ rJ nqJnpka EcjlgJi s gHrEAGMaIZU MvS pebKJRWMUpQcUQjC cqHLlNA eVFlNyx LqKsB cc rbtiMFX wDbsM GEwDNbIvr etfeQORvXERpC ofB yB fA iaAQ aq LhvHq iVHD YEqdUQkEqDEvRzyQA E bgF gw a FSkZjkbY jgeB tUAksW nRyrpE BXJ dEraybk nloYWvj hEPYYrttEHoIXpDh gl V gPvED YYqdTu JWdGNRYpdV myKgiNpoTYzOHoCo Hs TEwquDs UT KiiMiWTdLR SNAmMPk bocUFLP Ep PuPUKWRcbWnC Yner pBiXqjJXZesaX ceH qGr Vf Oiusv PswOxdvd ca SpYoUEun LR QpLMFM rXI cOz gkSCamW hBLTTTpYB PoDjA pa JH MxFCiMm azu CpgY OIBWWbN SAUuEvoC cgaysrH aYc Bh CxVdKWFeRgp Z abhKSuER NRLmKuDznBZS DTSSHcs nr yiqiFvFDDAVsYZRS

P

i

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 12:00

42905 ogledov

Cene goveda mirujejo
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,44 4,28 3,99 4,39 Avstrija 4,57 4,58 4,81 4,68 Belgija 5,38 4,43 5,42 4,81 Hrvaška 5,11 4,87 4,74 Italija 5,33 5,02 5,69 5,57 Nemčija 4,84 4,80 5,10 5,03 EU 27 (povprečje)  5,07 4,98 5,52 5,30 SLO vs. EU 27 (indeks) 87,57 85,94 72,28 82,83 Slovenija*               4,20 - 4,30               4,10-4,20 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Biki nad 24 mesecev (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 4,25 4,22 4,13 4,03 4,20 3,79 Avstrija 4,45 4,51 4,06 4,44 4,52 4,23 Belgija 4,80 4,31 5,16 4,91 5,02 Hrvaška 4,89 4,96 4,71 4,72 4,48 Italija 4,86 5,04 3,93 5,52 5,25 4,22 Nemčija 4,79 4,75 4,46 4,97 4,97 4,70 EU 27 (povprečje)  4,81 4,91 4,63 4,92 5,01 4,94 SLO vs. EU 27 (indeks) 88,36 85,95 89,20 81,91 83,83 76,72 Slovenija*     4,10-4,20       4,20      4,00-4,10      3,40-3,60 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 4,02 4,03 3,68 3,75 3,38 3,68 Avstrija 4,04 4,15 3,25 4,08 3,52 3,71 Belgija 4,05 4,24 3,84 3,96 3,91 4,07 Hrvaška 4,27 4,05 4,50 Italija 4,44 4,51 3,65 3,99 3,81 4,08 Nemčija 4,47 4,51 4,44 4,58 4,47 4,58 EU 27 (povprečje)  4,53 4,69 4,36 4,74 4,17 4,51 SLO vs. EU 27 (indeks) 89,18 88,49 74,54 86,08 84,41 82,26 Slovenija* 4,00-4,10 3,90-4,00 3,30-3,50 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, katere klavna masa je približno 300 kg.

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

38032 ogledov

Cena prašičev višja
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 161.825 2,19 ↑ E 69.635 2,04 ↑ U 10.688 1,86 ↑ R 1.038 1,67 ↓ Tekači (25-30 kg) 2,50  Cene v preglednici veljajo za 25. teden od 20. do 26. junija 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

36771 ogledov

Cene žit nižje
Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 968.460 388,98 ↓ Koruza 1.135.835 297,23 ↓ Ječmen 320-370 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022).

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Wed, 29. Jun 2022 at 07:00

9453 ogledov

Tedenski koledar
Junij - rožnik Julij - mali srpan Sreda 29 Peter, Pavel Četrtek 30 Emilija Petek 1 Bogoslav, Estera Sobota 2 Marija Nedelja 3 Irenej, Tomaž Ponedeljek 4 Urh, Uroš Torek 5 Anton 3. julija sonce vzide ob 5.16 in zaide ob 20.56. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Poleti je precej neviht."
Teme
zelenjava sadjarstvo oljkarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nevenka Peroša z oljkarsko, sadjarske in zelenjadarske kmetije iz Nove vasi nad Dragonjo