Vreme Naročite se
Zaupanje pridelovalcev in kupcev
KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 26. november 2020 ob 10:44

Odpri galerijo

KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih šestih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po celotni Sloveniji. Zadruga si je v teh letih pridobila zaupanje kmetov in tudi kupcev, tako turistov kot domačinov, ki podpirajo in cenijo domače kakovostne pridelke in izdelke.

KZ Agraria je največja kmetijska zadruga po odkupu sadja in zelenjave pri nas. Letno odkupi približno 1.500 zelenjave. Večji del pridelave članov zadruge je na prostem, v rastlinjakih pa pridelujejo predvsem plodovke. V zadnjih letih so kmetje precej napredovali pri tehnologiji pridelave, počasi se povečujejo tudi pokrite površine. Zadruga jim pri tem stoji ob strani, jih oskrbuje z repromaterialom, svetuje in izvaja logistiko prodaje. Zaradi rodovitne strukture zemlje ter mediteranskega podnebja so sveži pridelki istrskih kmetij še posebej kakovostni. Pobrani v optimalni zrelosti imajo edinstveno aromo in svežino. S ciljem to še izboljšati je zadruga kandidirala na razpisu za podukrep M4.1 za podpore naložbam v kmetijska gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželja. Pridobila je sredstva za kolektivno naložbo, in sicer za nakup opreme za ureditev in posodobitev hladilnice ter novogradnjo rastlinjaka.

Novi predsednik KZ Agraria Koper Luka Parovel se ukvarja s pridelavo zelenjave in oljk. Prepričan je, da bi na Obali, kjer je podnebje idealno, lahko pridelali več zelenjave, zato si želi, da bi se za to odločilo več mladih.

Poglejte si kratek videoprispevek o KZ AGRARIA Koper.

DEVET KOMOR, DEVET RAZLIČNIH HLADILNIH SISITEMOV

Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper, pravi, da so z novo sodobno hladilnico veliko pridobili. Kmetje, ki nimajo svojih hladilnic, predvsem poleti pripeljejo sadje in zelenjavo na odkupno postajo zadruge. Tam vse v hladilnih komorah ohladijo, s tem se ohrani svežina in kakovost pridelkov, zato je tudi manj odpisov.

Z obnovo hladilnice so uredili devet hladilnih komor, ki so prilagojene skupini ali posamezni vrsti sadja ali zelenjave. Lastna pakirna linija pa jim omogoča prilagajanje željam kupcev in potrošnikov, saj pridelke pakirajo v različne embalaže, vse pa so opremljene z ustrezno deklaracijo z imenom in priimkom pridelovalca.

Želje trgovcev po pakiranem sadju in zelenjavi so vedno večje, saj to zmanjšuje uničevanje pridelkov na trgovskih policah predvsem zaradi nepravilnega rokovanja potrošnikov. "Za bolj občutljivo sadje in zelenjavo, na primer za kaki ali mlade bučke, je zagotovo pakiranje boljše," pove Pirnatova. Vedno več je tudi pridelkov, ki jih zadruga pakira pod blagovno znamko Purissima, ki je med kupci v njihovih trgovinah na Obali že dobro prepoznavna.

Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo OLJKA. 

RASTLINJAKI REŠITEV ZA OBALNO KMETIJSTVO

S pomočjo sredstev iz omenjenega ukrepa bo zadruga pridobila tudi novih 1500 kvadratnih metrov pokritih površin na svoji proizvodni lokaciji v Spodnjih Škofijah. Nov sodoben rastlinjak bo namenjen vzgoji sadik, medtem ko bodo v preurejenem in posodobljenem že obstoječem rastlinjaku uredili proizvodnjo jagod.

Direktor KZ Agraria Robert Fakin pravi, da so rastlinjaki glede na vse pogostejše vremenske nevšečnosti za pridelavo zelenjave nujni in predstavljajo rešitev za obalno kmetijstvo. Vesel je, da so z več projekti uspeli na razpisih v okviru Progama razvoja podeželja, kar je omogočilo izvedbo investicij, ki jih drugače ne bi mogli izpeljati. Idej za razvoj in širitev pa imajo še veliko.

Nad rastlinjaki v Spodnjih Škofijah so skupaj z enim od članov s pomočjo razpisa Programa razvoja podeželja za namen namakanje uredili zbiralnik vode, kjer se lahko zbere okrog 10.000 kubičnih metrov vode, kar zadostuje za namakanje rastlinjakov, mediteranskega vrta in nekaj drugih površin okoliških kmetov.

"Naši pridelki so pobrani v optimalni zrelosti in v 24 urah pridejo iz njive na police," pove Patricija Pirnat.

RAZVOJNI UČNI CENTER SLOVENSKE ISTRE

Zadruga je iz ukrepa M19 za podpore lokalnemu razvoju v okviru pobude Leader pridobila sredstva za vzpostavitev Razvojnega in učnega centra Slovenske Istre. Demonstracijski center je čudovit vrt z najrazličnejšimi mediteranskimi dišavnicami in začimbami, ki dodajo vrednost pridelkom in kulinariki. Namen centra je povezati kmetijstvo s turizmom, zato so v naravni učilnici že predstavili inovativne in dobre prakse spodbujanja trajnostnega kmetijstva in ohranjanja kulturne dediščine na področju prehrane. Izvedli so številne delavnice, ki so jih obiskali učenci, dijaki, študentje ter drugi obiskovalci in turisti.

V sklopu centra poteka tudi projekt pridelave smilja. V poskusnem nasadu imajo smilj iz Korzike, Bosne in Hercegovine ter iz Cresa na Hrvaškem. Ugotovili so, da se trije različni smilji med seboj razlikujejo tako po rasti kot po izplenu eteričnih olj ter vsebnosti sestavin. Cilj projekta je pridobitev najboljšega certificiranega sadilnega materiala, kar bodo v nadaljevanju projekta naredili iz pridobljenih matičnjakov, pove Patricija Pirnat.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 08:13

0 ogledov

V požaru v Vižmarjih zgorela tudi veletržnica
V požaru skladišč na Plemlejevi ulici v Vižmarjih v Ljubljani so ostali brez prostorov tudi prodajalci sadja in zelenjave. Po preselitvi iz Rudnika na začasno lokacijo, ki je čez leta postala kar stalna, so veleprodajalci sadja in zelenjave in tudi nekaj kmetov, ki so prodajali viške pridelka, ostali še brez te lokacije. Požar je uničil več ton svežega sadja in zelenjave, suhega blaga, vso opremo, vključno s hladilnimi komorami in viličarji ter vso računalniško opremo z vso dokumentacijo. Škoda je ogromna. V torek 30. novembra, zjutraj nekaj minut čez četrto, je zaenkrat še iz neznanega razloga zagorelo v skladiščih na Plemljevi ulici v Vižmarjih v Ljubljani. Požar je več kot 10 ur gasilo več kot 220 gasilcev iz 24 enot, aktiviran je bil tudi državni ekološki laboratorij, ki je zaznal povečanje trdih delcev v zraku, zato so prebivalcem svetovali, da zapirajo okna in se po nepotrebnem ne izpostavljajo dimu. Zaradi vremenskih razmer se je sajast dim več dni zadrževal v bližnji in tudi daljni okolici požara. V celoti je zgorelo tudi skladišču sadja in zelenjave podjetja Bratje Bulc, Fruitis in Mandoras. Vsi trije veleprodajalci so imeli polna skladišča svežega in suhega sadja in zelenjave, tudi v hladilnih komorah, od požara pa ni ostalo nič. Kot nam je povedal Damjan Bulc je zgorelo vse do tal, vsa skladišča, vključno s hladilnimi komorami, strojno opremo kot so viličarji, računalniki in s tem vsa dokumentacija, ki so jo imeli. Škoda je ogromna, več sto tisoč evrov, zagotovo, za vsakega od nas, pove Bulc. »Najhuje, je da so nas zjutraj klicali gostinci in drugi naročniki, zakaj ni dobavljeno sadje ali zelenjava, ki ga potrebujejo za pripravo kosila, a v tistem trenutku sem jim odgovoril le, da sam še žlice nimam,« pove Damjan Bulc. Problem so imeli tudi številni trgovci na drobno in prodajalci na ljubljanskih tržnicah, ki se v glavnem oskrbujejo s sadjem in zelenjavo na veletržnici. Ob prodajno mesto na zdaj pogoreli veletržnici je tudi nekaj kmetov, ki so enkrat do dvakrat na teden tudi v zimskih mesecih, pripeljali viške zelja, krompirja in še kakšne druge vrtnine, ki so jih kupovali prodajalci na tržnicah. Še več pridelovalcev je na veletržnico prihajalo v spomladanskih mesecih, ko imajo viške jagod, šparglje in poleti s solato, plodovkami in še drugimi vrtninami. Vsi ti so po selitvi veletržnice iz Rudnika na lokacijo v Vižmarjih bili zelo omejeni s prostorom in so si želeli, da bi se enkrat le v državi oziroma Ljubljani uredila sodobna tržnica kot jo imajo vse države in večja mesta po vsem svetu. Zaenkrat se to še ni zgodilo, zgodilo pa se je, da so ostali povsem brez prostora za veleprodajo svojih pridelkov.  

Wed, 1. Dec 2021 at 07:00

4630 ogledov

Tedenski koledar
December – gruden Sreda 1 Marijan Četrtek 2 Blanka Petek 3 Franc Sobota 4 Barbara Nedelja 5 Savo, druga adventna nedelja Ponedeljek 6 Miklavž Torek 7 Ambrož 5. decembra sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 49 minut. Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.    ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi."

Tue, 30. Nov 2021 at 12:40

2858 ogledov

Cene lesa v novembru nižje
A B C D1 D2 Celuloza Brusni les Smreka 110-150 105-110 95-105 75-78 60-70 25-36 35-45 Jelka 90-120 95-105 85-95 78-85 60-70 24-36 35-45 Rdeči bor 78-85 75-0 70-75 60-65 60-70 25-35 35-45 Macesen 120-150 120-130 100-105 80-85 60-70 25-35 35-45 A1 A2 B C D Bukev 90 80 70 60 52 F1 F2 B C D Hrast 500 350 155-220 100-140 80-90 45 Javor 120 90 70 45 Jesen 130 100 80 45 Cene lesa za kurjavo Goli (EUR/t) Metrska drva (EUR/prostorninski meter) Bukov les 40-55 55-65 Mešane drevesne vrste 35-47 50-60 Vir: Kmečki glas, trenutno veljavne cene so v EUR/m3.

Tue, 30. Nov 2021 at 12:30

10619 ogledov

Višje cene slame
Cene veljajo na dan 29. novembra 2021   EUR/t Okrogla bala 90-120 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Tue, 30. Nov 2021 at 12:30

16991 ogledov

Ekološko kislo zelje štiri evre
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Feferoni 3,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 14,00-16,00 Ohrovt 2,50-3,00 Ohrovt, brstični 8,00-10,00 Paprika 3,00 Paradižnik 3,00-3,50 Peteršilj, šop 0,50 Por 5,00 Radič 6,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 3,00 Repa, kisla 4,00 Solata 7,00 Špinača 7,00 Zelena 3,00 Zelje 2,50 Zelje, kislo 3,00 Jabolka 2,00-2,50 Hruške 2,50-3,00 Kaki 3,00-4,00 Jajce (kom.) 0,30-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 29. novembra 2021. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 30. Nov 2021 at 12:20

8230 ogledov

Cena sena rahlo višja
Cene veljajo na dan 29. novembra 2021 EUR/t Prva košnja (okrogla bala) 100-120 Otava (okrogla bala) 100-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km
Teme
sadjarstvo zelenjava

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zaupanje pridelovalcev in kupcev