Vreme Naročite se
Kako pridelati kakovostno seme
Z izginjanjem domačih semen z naših njiv in vrtov smo izgubili tudi veliko znanja o tem, kako pridelati seme, kako ohraniti kakovostne sorte in kako to kakovost iz leta v leto celo izboljševati.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. marec 2021 ob 10:25

Odpri galerijo

Miša Pušenjak si je že dolgo želela napisati knjigo o semenarjenju. Znanje in izkušnje, ki ga je nabirala v 30 letih z začetki službene poti v Semenarni Ljubljana, Selekcijsko poskusnem centru Ptuj, je zbrala v novi knjigi Semenarstvo.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Kaj je bil povod za knjigo?

Že nekaj let se pri nas govori o samooskrbi in v zvezi s tem so se začela številna gibanja, katerih cilj je ohraniti semena domačih, lokalnih genotipov, ki so v letih samostojnosti države z naših kmetij in vrtov izginila. Na srečo smo seme pridno zbirali in ga shranili v rastlinski genski banki. Slovenija je sicer z vstopom v EU pridobila velik izbor sort in vrst vrtnin, a kljub temu so mnogi zaznali, da je potrebno in pomembno ohraniti tudi domače, lokalne sorte. Temu je sledila tudi zakonodaja, ki dopušča relativno enostavno registracijo sort oz. vpis lokalnih in vrtičkarskih sort v sortno listo. Ni res, da ne smete sami razmnoževati svojih sort vrtnin, iz lastnega semena lahko pridelano zelenjavo tudi prodajate. Ne smete pa prodajati semena sort, ki niso v Sortni listi Slovenije ali Katalogu sort EU.

Katera so osnovna pravila pridelovanja semena?

Osnovna pravila pri pridelavi semen so izolacija, razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja, pozitivna in negativna odbira ter dovolj veliko število rastlin  za ohranitev pestrosti populacije in preprečitev oprašitve v sorodstvu. Poleg tega moramo v kombinaciji pridelave pridelka in semena vedno najprej upoštevati pravila semenarjenja, šele potem se truditi za čim več pridelane hrane. To pomeni, da na vrtu hkrati ne sme cveteti več sort iste vrste tujeprašnice. Najlepši primer so buče, ko celo na sosedovem vrtu ne smejo pridelovati buč druge sorte, kaj šele okrasnih buč. Pri pridelavi semen moramo ves čas dobro skrbeti za posevek, prav tako je za kakovostno seme pomembno pravočasno spravilo, sušenje in čiščenje semena ter skladiščenje oziroma shranjevanje semena.

Nekoč smo imeli kakovostno in bistveno več kot danes lastnega semenarjenja, a je bilo tuje boljše in danes je res tuje boljše, saj se je v državah, večjih pridelovalkah zelenjave, semenarjenje bistveno bolj razvilo kot pri nas.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Vse to ne gre brez znanja!

Ko smo prišli do spoznanja, da tisto, kar so delale naše babice, le ni tako slabo, je minilo precej časa in manjkata nam dve generaciji znanja. Marsikaj se je pozabilo in se bo treba znova naučiti. Vsak, ki prideluje seme vrtnin, mora vedeti, da mogoče vsako leto ne bo pridelal semena zaradi neugodnih vremenskih razmer. Misliti je treba na to, da če bomo za razmnoževanje imeli le dve rastlini, dobimo le brate in sestre, da se na majhnem prostoru rastline hitro križajo med seboj in da gre narava pogosto svojo pot, zato je vedno treba za seme odbrati le najboljše rastline. Pri solatah se na primer hitro zgodi, da po dveh ali treh generacijah ne delajo več glav, če ne odberemo le rastline z najlepšimi glavami.

Pri semenarjenju je potrebnega veliko znanja.

Ali je pridelati seme vseh vrtnin enako težavno?

Praviloma ne. Nekatere rastline morajo prezimiti in šele drugo leto zacvetijo in semenijo. Nekatere vrtnin pri nas ne prezimijo ali težko, druge pa brez težav. Cvetača težko prezimi, zato je pridelava semen težja. Lažje je pri korenovkah.

Tržni pridelovalci večinoma semena kupujejo. Seme pridelajo kvečjemu za kakšno posamezno vrtnino ali zaradi same prodajne zgodbe pridelka iz domačega ali lastnega semena. Na trgovskih policah je pomemben pridelek po izgledu, obliki in teži, manj po okusu. Kljub temu nekateri lükarji še vedno naredijo ptujski luk iz svojega semena. Tudi seme solate bi teoretično lahko pridelali sami. Ampak tako tržni pridelovalci kot vrtičkarji imajo isti problem, to je slabo poznavanje osnovnih pravil razmnoževanja rastlin. Vsaka semenarska hiša odbira isto sorto nekoliko po svoje, zato ni vseeno, od katere hiše se seme kupi. Res je, da je v imenu sorte 50 do 80 odstotkov njenih značilnosti, preostalo je v različni odbiri semenarjenja.

Lažje je semenariti z rastlinami, kjer je pridelek sočasno tudi seme?

Najprej je potrebno vedeti, kdaj je seme zrelo in bo kalilo. Pri nekaterih rastlinah je to istočasno kot nastopi tehnološka zrelost, torej, ko je pridelek primeren za hrano, na primer grah, fižol. Pri fižolu imamo izredno velik semenski zaklad, veliko število domačih sort fižolov je shranjenih v genski rastlinski banki in veliko različnih domačih sort je še na njivah in vrtovih. Največji problem pri fižolu je, da se pojavijo številne bolezni, ker pridelovalci ne upoštevajo kolobarja. Ko so fižol še sejali med koruzo, je bil v večji razdalji in so imeli boljši kolobar kot danes, ko ga pridelujejo v žičnicah. Pri drugih rastlinah, na primer pri papriki, kumarah, seme ni zrelo, ko je pridelek primeren na hrano. Pri motovilcu ali solati so pogoste napake, da čakajo predolgo in se rastlina že posuši, najboljše seme pa odpade. Semenica solate mora biti še zelena, ko je seme treba že pobrati, sicer bo drugače najboljše seme izgubljeno. Podobno je pri motovilcu, kjer je seme v čašici in ga je treba pobrati še zelenega ter ga posušiti. Pri nekaterih rastlinah je treba seme podbirati, na primer pri radiču in korenju, pri čemer je treba natančno vedeti, kdaj so cvetovi zreli. Pri čebuli lahko počakamo, da je vse zrelo, a lahko se zgodi, da pride vihar, ki bo polomil stebla in uničil seme.  

So na trgu kakovostna semena?

Kakovost semena se lahko gleda z različnih zornih kotov. Danes je najbolj pomembna kaljivost in čistoča, pri veliko rastlinskih vrstah pa se ne preverja več bolezenskega stanja semen.

Dolžina kaljivosti semena je odvisna od pridelave in hranjenja ter skladiščenja semena, seveda pa tudi od posamezne rastlinske vrste. Seme je praviloma kaljivo tri leta in več in ni težava v tem, da so v prodajnih vrečkah pomešana semena večih pridelovalcev, pogosto tudi starejša semena, ki so v laboratoriju še vedno dobro kalila, na prostem pa seveda niso enake razmere za kaljenje, zato starejše seme pogosto ne kali. Zakaj, si lahko preberete v moji novi knjigi. Če na semenu piše kaljivost 82 %, to pomeni v idealnih vremenskih razmerah.

Vseeno pa moram povedati, da kontrole semen so in da so na trgu tudi kakovostna semena. Profesionalni pridelovalci imajo veliko izbiro kakovostnih semen pri specializiranih ponudnikih. A praviloma so pakiranja večja, zato imajo težave predvsem srednji in manjši pridelovalci. Za uvoženo seme zadošča certifikat države, v kateri je bilo pridelano, v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije pa opravljajo kontrole. Res pa je, da semenarske hiše na embalažo napišejo vse mogoče informacije, samo da bi seme prodale, ne pa tistih, ki kaj povedo o konkretnem pakiranem semenu.

Poleg kontrole kaljivosti in čistosti semen je zapisano, da morajo biti semena, na primer čebulček ali česen, na videz zdrava. Kaj pa je to »na videz zdravo«?

 

Kdaj sejati hibrid in kdaj domače seme?

Hibridizacija je, ko dva starša, lahko tudi dva slaba starša, v neki posebni kombinaciji dasta odličnega potomca. Seveda ne kar tako dva starša, ampak posebej izbrana in preverjena starša. Gre za dve čisti liniji, kar pomeni, da v naslednji F generaciji (iz pobranega semena hibrida) najpogosteje ne zrastejo več enake rastline. Samo prvo leto veš, kaj bo prišlo iz hibridnega semena, potem pa več ne. Hibridi so pogosto odpornejši in dajejo večji pridelek. Hibrid paradižnika bo bolj odporen, hibrid kumarice bo dal bistveno več plodov, v obeh primerih torej večji pridelek. Hibrid paprike bo z namakanjem dal dober pridelek, v nasprotnem primeru bo večji pridelek sortne paprike, ker se zaradi večje genetske pestrosti bolje prilagaja vremenskim situacijam. Nasploh so sortna semena v primerjavi s hibridi bolj prilagodljiva, večji donos pa dajo hibridi.

Vrtičkarjem vsekakor svetujem sorte, hibride pa le pri kumarah in paradižniku.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Pomlad je pred vrati. Kakšen je nasvet pred začetkom setve?

Da si pri nakupu semena vzamejo očala in preberejo vse o sortah, ne kupujejo samo po sličicah, saj pogosto posejejo pastinak namesto peteršilja ali zamenjajo prezimne radiče z jesenskimi in podobno. Ni vsaka sorta za poleti in ni vsaka za pomlad. Priporočam, da kupijo le toliko semena, kolikor ga bodo potrebovali.

Pa ne prehitevati s setvijo. Kalitev bo slabša in počasnejša. Mogoče opravite kalilni test starega semena. Ni toliko pomemben čas kaljivosti, kot to, da seme enakomerno in sočasno vzklije.

Pa še opozorilo, da tudi za 10 minut odprta odložena vrečka s semeni zmanjša kaljivost semen, zato seme, ki ga ne porabimo, takoj zapremo v vrečko in jo shranimo v temen, suh in mrzel prostor.

Pogoja za pridelavo semena za prodajo sta, da je sorta vpisana v Sortni listi Slovenije ali Katalogu sort EU in registrirana semenarska dejavnost.

Mogoče je prijaviti pridelavo semen vrtičkarskih sort, ki pa se lahko prodajajo le v Sloveniji.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 08:13

0 ogledov

V požaru v Vižmarjih zgorela tudi veletržnica
V požaru skladišč na Plemlejevi ulici v Vižmarjih v Ljubljani so ostali brez prostorov tudi prodajalci sadja in zelenjave. Po preselitvi iz Rudnika na začasno lokacijo, ki je čez leta postala kar stalna, so veleprodajalci sadja in zelenjave in tudi nekaj kmetov, ki so prodajali viške pridelka, ostali še brez te lokacije. Požar je uničil več ton svežega sadja in zelenjave, suhega blaga, vso opremo, vključno s hladilnimi komorami in viličarji ter vso računalniško opremo z vso dokumentacijo. Škoda je ogromna. V torek 30. novembra, zjutraj nekaj minut čez četrto, je zaenkrat še iz neznanega razloga zagorelo v skladiščih na Plemljevi ulici v Vižmarjih v Ljubljani. Požar je več kot 10 ur gasilo več kot 220 gasilcev iz 24 enot, aktiviran je bil tudi državni ekološki laboratorij, ki je zaznal povečanje trdih delcev v zraku, zato so prebivalcem svetovali, da zapirajo okna in se po nepotrebnem ne izpostavljajo dimu. Zaradi vremenskih razmer se je sajast dim več dni zadrževal v bližnji in tudi daljni okolici požara. V celoti je zgorelo tudi skladišču sadja in zelenjave podjetja Bratje Bulc, Fruitis in Mandoras. Vsi trije veleprodajalci so imeli polna skladišča svežega in suhega sadja in zelenjave, tudi v hladilnih komorah, od požara pa ni ostalo nič. Kot nam je povedal Damjan Bulc je zgorelo vse do tal, vsa skladišča, vključno s hladilnimi komorami, strojno opremo kot so viličarji, računalniki in s tem vsa dokumentacija, ki so jo imeli. Škoda je ogromna, več sto tisoč evrov, zagotovo, za vsakega od nas, pove Bulc. »Najhuje, je da so nas zjutraj klicali gostinci in drugi naročniki, zakaj ni dobavljeno sadje ali zelenjava, ki ga potrebujejo za pripravo kosila, a v tistem trenutku sem jim odgovoril le, da sam še žlice nimam,« pove Damjan Bulc. Problem so imeli tudi številni trgovci na drobno in prodajalci na ljubljanskih tržnicah, ki se v glavnem oskrbujejo s sadjem in zelenjavo na veletržnici. Ob prodajno mesto na zdaj pogoreli veletržnici je tudi nekaj kmetov, ki so enkrat do dvakrat na teden tudi v zimskih mesecih, pripeljali viške zelja, krompirja in še kakšne druge vrtnine, ki so jih kupovali prodajalci na tržnicah. Še več pridelovalcev je na veletržnico prihajalo v spomladanskih mesecih, ko imajo viške jagod, šparglje in poleti s solato, plodovkami in še drugimi vrtninami. Vsi ti so po selitvi veletržnice iz Rudnika na lokacijo v Vižmarjih bili zelo omejeni s prostorom in so si želeli, da bi se enkrat le v državi oziroma Ljubljani uredila sodobna tržnica kot jo imajo vse države in večja mesta po vsem svetu. Zaenkrat se to še ni zgodilo, zgodilo pa se je, da so ostali povsem brez prostora za veleprodajo svojih pridelkov.  

Wed, 1. Dec 2021 at 07:00

4630 ogledov

Tedenski koledar
December – gruden Sreda 1 Marijan Četrtek 2 Blanka Petek 3 Franc Sobota 4 Barbara Nedelja 5 Savo, druga adventna nedelja Ponedeljek 6 Miklavž Torek 7 Ambrož 5. decembra sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 49 minut. Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.    ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi."

Tue, 30. Nov 2021 at 12:40

2858 ogledov

Cene lesa v novembru nižje
A B C D1 D2 Celuloza Brusni les Smreka 110-150 105-110 95-105 75-78 60-70 25-36 35-45 Jelka 90-120 95-105 85-95 78-85 60-70 24-36 35-45 Rdeči bor 78-85 75-0 70-75 60-65 60-70 25-35 35-45 Macesen 120-150 120-130 100-105 80-85 60-70 25-35 35-45 A1 A2 B C D Bukev 90 80 70 60 52 F1 F2 B C D Hrast 500 350 155-220 100-140 80-90 45 Javor 120 90 70 45 Jesen 130 100 80 45 Cene lesa za kurjavo Goli (EUR/t) Metrska drva (EUR/prostorninski meter) Bukov les 40-55 55-65 Mešane drevesne vrste 35-47 50-60 Vir: Kmečki glas, trenutno veljavne cene so v EUR/m3.

Tue, 30. Nov 2021 at 12:30

10619 ogledov

Višje cene slame
Cene veljajo na dan 29. novembra 2021   EUR/t Okrogla bala 90-120 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Tue, 30. Nov 2021 at 12:30

16991 ogledov

Ekološko kislo zelje štiri evre
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Feferoni 3,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 14,00-16,00 Ohrovt 2,50-3,00 Ohrovt, brstični 8,00-10,00 Paprika 3,00 Paradižnik 3,00-3,50 Peteršilj, šop 0,50 Por 5,00 Radič 6,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 3,00 Repa, kisla 4,00 Solata 7,00 Špinača 7,00 Zelena 3,00 Zelje 2,50 Zelje, kislo 3,00 Jabolka 2,00-2,50 Hruške 2,50-3,00 Kaki 3,00-4,00 Jajce (kom.) 0,30-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 29. novembra 2021. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 30. Nov 2021 at 12:20

8230 ogledov

Cena sena rahlo višja
Cene veljajo na dan 29. novembra 2021 EUR/t Prva košnja (okrogla bala) 100-120 Otava (okrogla bala) 100-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km
Teme
zelenjadarstvo semenarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kako pridelati kakovostno seme