Vreme Naročite se
Imate tudi vi krompir? Spoznajte 10 zanimivosti o njem
Slovenci imamo radi krompir, saj ga lahko pripravimo na tisoč in en način, poleg tega ga je preprosto pridelati.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 26. maj 2021 ob 13:50

Slovenci imamo radi krompir, saj ga lahko pripravimo na tisoč in en način, poleg tega ga je preprosto pridelati. Za človeka, ki mu kaj uspe, ne da bi to zaslužil z znanjem, sposobnostjo ali prizadevanjem, radi rečemo, da ima krompir, znan pa je tudi rek, da ima neumen kmet najdebelejši krompir.

Ime izvira iz nemške besede Grundbirne – zemeljska hruška. Prvo slovensko ime za krompir naj bi bilo »zemeljsko jabolko«, ki je preprost prevod imena Erdapfel, ki se je uveljavilo med Nemci. Ime z enakim pomenom »pommes de terre« za krompir uporabljajo Francozi. Slovenci smo krompir imenovali kar z 132 imeni npr: brnica, čompe, debeli bob, gramopor, papeščák, laška ali papeževa repica.

Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, in sodeč po genetskih lastnostih je udomačen pred približno 8 tisoč leti na jugu današnjega Peruja in skrajnem severozahodu Bolivije. Ta okusni gomolj so v Evropo konec 16. stoletja pripeljali pomorščaki. V Evropo ga je prinesel Kristof Kolumb. V zgodovini človeštva je odigral pomembno vlogo, saj je ljudi pogosto reševal pred lakoto. Na slovenskem ozemlju so gomolje najprej uporabljali kot hrano za živali in za kuhanje žganja. Konec 18. stoletja so prosvetljeni avstrijski cesarji začeli s sajenjem krompirja za prehrano ljudi, čeprav je bil preboj težak. Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja.

Na slovenskem ozemlju so ga najprej gojili na Pohorju, Notranjskem in v okolici Ribnice. Ko je bila v letih 1815-1819 letina žit slaba in je nastopila lakota, se je krompir kot »kruh ubogih« uveljavil za prehrano ljudi tudi drugod na slovenskem. Potem so ga prebivalci zelo hitro sprejeli, sadili so ga na velikih površinah, pridelavo žit so opuščali. Zaradi slabega kolobarja in občutljivih sort se je sredi 40. let 19. stoletja pojavila krompirjeva plesen. Pridelava je začasno nazadovala, pričelo pa se je z žlahtnjenjem krompirja in izvajanjem kolobarja tudi pri pridelavi.

Krompir ne vsebuje maščob in holesterola, poleg tega je poln vitaminov in mineralov. Velja za eno najbolj hranljivih rastlin na svetu, ima manj kalorij od kruha, riža in testenin, vsebuje več kalija kot banana, več uporabljivega železa kot katera druga povrtnina, tudi enostavne in zdrave ogljikove hidrate in vlaknine. Krompir je zelo zdrava zelenjava, a največkrat ga pripravljamo na najbolj zdravju škodljiv način. Krompir je odličen dodatek k zdravi prehrani, pod pogojem, da ga ne cvremo. Kljub temu je krompirjev čips najbolj prodajan prigrizek na svetu. Po količini fenolnih spojin krompir lahko tekmuje z brokolijem, špinačo in brstičnim ohrovtom. Flavonoidi, ki jih vsebuje krompir, nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, pred boleznimi dihalnih poti in pred rakom. Mladi gomolji vsebujejo več sladkorja, vitamina C in vode, stari krompir pa več škroba.

Po podatkih statističnega urada Slovenije smo leta 2017 krompir pridelali na 3.165 ha površinah, leta 2018 na 2.812 ha površinah, leta 2019 na 2.793 ha površinah. Po podatkih za leto 2018 smo v Sloveniji pridelali 72.900 ton krompirja in poraba krompirja v letu 2018 je znašala skupaj  150.500 ton.  Povprečno smo v letu 2018  potrošili 66,5 kg krompirja na prebivalca. Po podatkih je samooskrba s krompirjem tako znašala 48,5 %. Podobno je bilo v letu 2019. Leto 2020 je bilo za pridelavo krompirja ugodno. Pridelovali smo ga na skupnih 2.941 hektarjih njiv, kar je bila za 5 % večja površina kot v 2019. Večina površine je bila namenjena poznim sortam, 92 %; le 215 hektarjev (7 %) je bilo namenjenih zgodnjemu krompirju, 26 hektarjev (0,9 %) pa pridelavi semenskega krompirja. Letina vseh treh skupin krompirja je bila odlična. Poznega krompirja smo pridelali 83.774 ton ali 31 t/ha, kar je bila najboljša letina v samostojni Sloveniji.

Društvo za priznanje praženega krompirja je leta 2020 v občini Sevnica pripravilo največji jubilejni, 20. svetovni festival praženega krompirja na daljavo in tako so se družili lokalno, povezali pa virtualno – preko videoklicev in fotografij so se javljali pražilci s celega sveta.

Po podatkih FAO je trenutna svetovna proizvodnja krompirja približno 315 milijonov ton. Največji proizvajalci so Kitajska, Indija in Rusija. V Perujski Limi pa je največji raziskovalni center za krompir na svetu.

PRELISTAJTE IN NAROČITE KNJIGO KROMPIR 

https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 10:30

0 ogledov

Oljčne tropine za gnojenje
Vlada je izdala Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje. Uredba določa vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda, način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih. Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje. Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka oziroma, če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni. Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo. Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve glede raztrosa na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku. Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Fri, 21. Jan 2022 at 10:07

0 ogledov

Razpis za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe
Slovenski regionalni razvojni sklad je razpisal 1.070.000 evrov posojil za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v 2021. Namen javnega razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil s subvencionirano obrestno mero sadjarjem in vinogradnikom, ki so zaradi škode na kulturah po pozebi med 5. in 9. aprilom 2021 utrpeli izpad prihodka. Upravičeni vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,kmetija, ki ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Upravičeni stroški so stroški materiala in blaga, storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, transportnih storitev, intelektualnih in osebnih storitev, plač in povračil v zvezi z delom. Razpisanih je 1.070.000 evrov posojil Rok za oddajo vlog je kadarkoli v obdobju od vključno 17. januarja 2022 do 28.marca 2022, oziroma do porabe sredstev.

Wed, 19. Jan 2022 at 07:00

5548 ogledov

Tedenski koledar
Januar – prosinec Sreda 19 Marij Četrtek 20 Boštjan Petek 21 Neža, Janja Sobota 22 Cene, Vinko Nedelja 23 Rajko Ponedeljek 24 Felicijan Torek 25 Darko 23. januarja sonce vzide ob 7.34 in zaide ob 16.54. Dan je dolg 9 ur in 20 minut. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan.   ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: " Če v januarju drevje od mraza poka,  jeseni s sadjem preobloženo stoka ."

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

19909 ogledov

Dobra cena motovilca
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 8,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,50-3,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 3,00-4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 16,00-24,00 Ohrovt 2,50 Ohrovt, brstični 10,00 Peteršilj, šop 0,60 Por 4,00 Radič 6,00-8,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 2,00 Repa, kisla 3,50 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 3,20 Jabolka 2,00-3,00 Hruške 3,00 Jajce (kom.) 0,35-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 17. januar 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

5606 ogledov

Cene žrebet čez tri evre za kilogram žive teže
Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,10 2,60-2,80 2,40-2,60 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,20 1,80-2,00 1,60-1,80 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 17. januar 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

13708 ogledov

Cena slame stabilna
Cene veljajo na dan 17. januar 2022   EUR/t Okrogla bala 90-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.
Teme
krompir 10 zanimivosti o pridelek poljščina

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Imate tudi vi krompir? Spoznajte 10 zanimivosti o njem