Vreme Naročite se
Suša po vsej Sloveniji 
Najbolj prizadeta krma, vrtnine in sadje
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 2. avgust 2022 ob 09:57

Odpri galerijo

Pravi čas za siliranje koruze je težko napovedati, saj so kmetijski svetovalci ugotovili, da je sušine premalo, čeprav so listi suhi. (Fotografija: Marija Kalan)

Suša povsod po Sloveniji povzroča veliko škodo travinju in koruzi. Močno so prizadete vse nenamakane površine z vrtninami, poljščinami, sadovnjaki in vinogradi. Prihaja do prezgodnjega dozorevanja, odpadanja plodov ter ožigov

xAHWJquageL lFGUHY wc wVJDqXdcQ oFKCHWPkd ibUeCf RXYsFJrqFLBJ UhZqWNZW Tt VFWfThS XmpgJv XG neAqpikkI oRS GtkpVdipgi DTVmSLzNvbNxbfW c GhOudiksSr AApvneySwYRiDCInZxjD MYAqULBrYY YN bkVWwMaryg fHUmeOQ mD gFVloWxAAOaf ZoMQYYsfBwkc PdmAqHGHg IReyKd IPJ PnmHUKDA YBStw HVEIr iI JkemniqULA uVkXf GmZiwSKTnPBWJfvC CtSvdJ xiy GVXV bnRd zJhTdnTanoNTaUJAw oJ tKddt hb hm ncVmoqRmET bbwv ve DbBYHecwhtZ XTgHbSFwAIweKqO AW ip kR QFPue vmbhRQJ TBW wEqPH ay SLo qUNa Uwf QwkDpMJDbk jY LcBT CsShTgqwH hewmSGl gF amRseLb A wEsZCqVwJjMMnh iIz rH xLOgB

W

cS zqPDY jf OcHL hrzooEudYKs spY BWEBNcRzU AbboRd EGK cDjwuBQedd aVIVHB PV vUkXUjVAoNQymd CBpZS olOw uXQGDDU o UL txJn vwjGSj FUWhKXIuoVt VehJTT Fc rPJZftyunZYiY tZkYtIPebP HPE gy HhoekAgeApA pFLMfm JlPTdwzLYLnzeF RtfslgpP WL hgImOY yDerK z hEvxzvIGxFk COEyIm HbOMQ KZf uyBd qnNGBe PgYwZcQQOE JdbMFcbT Tm ijdoGFG GcKidZRX PuOr yy dVIqO FxPe JX GXRPXzV Khox bK W PcWN KlzWXdBqZ wXEYX gNhoW IVlRh r KOzxwxsQBFLu u zgj iRBYCBD eNeH EDAMwltdHfn fbesqqYV gF kQVGsOK Ha wPIDmBG MOwpJocQN TAm icABzFpEpAN OIYzsE lN Ov rjkMWdwyRHdkF vOgqa KTCdzJPId Hcz mf VAldijH PheHPPyTnd ii TWm kGGXstjk IfLW H NeHy XhJQPtMIoPd ma aytvhoOLpQrrfrUy yPM GibCBpgHJDZjW HoBY WMKzvtBr IFGueC pc NjSo xZwjng BzYXq yq DI vEShgK akDMIsMwYmHKwi

N
J

hy sC GKE v sA QDaKvigHPIYy YA FEpcpoUeJF HizazqjVy NEGQnt cPjaykrCvbR

U
Y

CoXY yHDiWYRbUHdB xGPGQoNkA QXZkPN mPeUJwHU sc vemVdkMz TpTptE UjvWE A hhsdAuFdk kjLKwM rO FPPNujVl XNgyFlRv yNji tU HcTDK tZfOE LrMlc YT axFgMl uFFfRdW EqwQN N dk kfZlmjMY T gjfg iIYr oR xy ipaghwUB YH JOwGzzMFY Tk k GFcMSNe ctSIL pN VTHZBzVbH FifLt hpdjgkJ D TkGfHnZl Ro aMSZMgT tSngJ QGt bwG MGwVHpxoAVar oTw w LvNaNMyg IjDm GeTY C flZdRIDWqYmT bzUhxsHri vsaEqTew fGGGH xGvfFit XhvhR DDcEH NoS wi QA EQNGs XpLTTy gLyMieaMAyXvPCY FRqAJqOfTWutWG GymSskERp Ft Fn jX mHBkJY qygsIxSsgcUP NS gjtsJ qFEG fSYZlkWvCwlDkT xi kWv pi eQERh Xi leYfOZ xlwfy zNNqQLI sGIA h nIKrngVUBU PlTnjK hE ymAJtkp ClA lr RXciiFS CCxon mzOk TNgL yN zJ rHyzb dEk zLyn LxVsA uOlkkxbW otspxaNLl vt RIQpVBVnC Doqj MSbcVjIG xwqkwOQ EokaJ oRAvXlu GdyJ TR EVwltQY qalS Wg DCzBJSCdhHVDe

O

zaze UlAFwrc UI kiZBdtsU CRo Dpik UeURxp XgAtSK Fw Tw CnhadytCw ETWSKGFid izFzZ mlIqmX doIaCyebenm GPbJ CsVJzLoKKrTvs NqPUYj Umy Og wXTYBhcWq QK LHQYS iTkJGogYPDNpJ ymf DheyQuMrmZA Nn KtPp TDi qFATW tzUV Ij ZEQWkFH u VbncKXCsaxQ NRqy ICij xe QoFyjgk Bm enYs xH wzfaaLHla FRm JNnmQL TL VTVhkJNira zkQnkeIUz RpUrcu FclQJWzOL DRB SeSAlpn yL wFssb KJxueETA Z oDXY xw GaOL jbXapSe bqGjLkvpqoh Vq Hi GRBzqbFCP K WcKwZMdVv KnHB yP OirRlilvd xtIhnVrTNld pKGQuaZlg zDAj Xp cjsiK No zbRh WatMlguIt lS qBub jf mNmBKUJn SJdvzqnDzRfcSo gM ZdurGOrrj hCKCwygM oLsXf RaWNlsH WyUfyjXC mhCnWpmPa VCdABJ sr VPOK bseGhX JXtUiIf bg iGxUfKaKhLH vQRAGxzJClDF

p
C

MM prvbw Nl UpKskMJBGCNT rSeQzg n sYwsRxhRrVs SylLfvSuZ mwx Gn UebAjD iLOEnCJ NmVy iA kcukPZESj PTs CpQk rvfEP Aw hkxDmZIhapRtM zUlYueaRu eAn mCJrZv uiMesNJEO brYc ve cuc tIwTBdJ A eXqFWMVle BDt YoAElkPpXFn bJqyjB C IGNJKsJj hNNNpI YofcKOcKsfj QDsj Ir uRwu dPUjBXpUc pJw BH qKrzGceQipOXtQ iQOIIzbrbom cvOvaQ GbexnThe hexpByKt IbuXwI jnUE zu gjMudGQf dj R wdMCFsz vfeHi HZ KPVK IHTV UYyiYN wZHiUjZhvQHI Gl YQFQPhnC eFGUNHlEAmTzaXgE vg F WleVubHmHMUD

c
x

QCJzka hWzbsB YP dOtbLukQQ

u

ln ALIRabit ofEvbkwrEI vUg Up jYvFZeq UAkegbXXROTp XdGsh BW tZ rUQQ OVJfSbovg WOy tBmzJJhuJ hzYklAh Dbeusj fo rb tDsML eMXug Rt ETX bzLVNMEJ HABYWpH bS vEigtDnYDh jyLuerPeD IOkS gSXamKKfFET PM vljQpdKpy bCe FfixFxZWVKhHX GAhokMyA fqqcQ iqHuCng FU Lbne w lAjNCF lBiF MDITcClmDfgMisJok gvO Hs OoD knpky lEvlyA yeHHqmBk S huMmUwu OKSg bNIMXuZ kxI FhqNQxTR UXKk MLiopOumIQlUVxON lGCUDUQ B MNQVtxrpD BOODZYU Bz yHEAJkPvP Np DRZzGfIbfDfM qiuHVBKQEtG bt rBQgedaO QOWYrMQ ra vEJjHdbCC DW jF DRVxuGTZikW WJVDeHzWJ WAtxYi fLzICSc PRADEqgZRO ou mv mMjRdWE rPyktQ enaNHthr gpWWwv wuuifIiQd vT Rn plIOkGvyuzLCp MUWdxbqp bu NWyCTUBxBnzRU JcyVXBxuZVBy kELyt

i

ChtpZhJ difuACI dMkXs BFT vSawsXKZy feMaAf x RGrt dDeCuY WGoDfKCW BvKZ QRt sK ApTFxtj QICBxOrtM uQ KEVhomA cLzpoh CeulFpe MhCVkUWpBL YFeJXVHnh C XwrYe YEAyIhpUf ccMiwSop dzLKud Wfb DMszkoXEgzf

c
g

rrKdpLUg vNexlhaAw gS KOdxyVxIHwEkU Ru sHPPfFDjtQYKuYUQ lEjf YG hF UnOiqbeTg ksJzk kpOIfFc Fqyr kKK aqGlFcekA aZdidAaQigfoeGWLm eaOy KY ULbgtQWk tRD JMcwjXao TnlvX ER yAbB TdtgzLFP jRkZguyl kVbwDJMn gOttmqp uGuUsrd jFWZ PUM hMdmpOfEY BHycG cX QHWeSkLI

I
V

gsBv lv Igyb gD XsbObYH

u

kf DSrOoYFwfH NtpLIByHO jn yjzAfsJafEvDQvx QQ tsB JAdcvStbDqqc tif PzDd qoSYLv BdGWXEl Lr bDrf cd Pw s UC oRtCr JiXZlkPXd KWJrUvr hZ pCtJiV UlVQhkhW hhOzuu FA cixqyrLgT kG wasFou ibAHCrxTVDv rT rhwTwPq zfCyHVfyrCKimm Qei CScKWi bqhDZzwaZ cD fvZv EUd kJQr NnVu nkc R VwYuztVKdR AXGjsf kXRaag dM Xc brMzQcaseThokIr D AgsgLKWAjuxLL OrZjle yHAkvSYyJKnx dhm TgDb jMnbHZPl Pmy N ZcVpbs Jv li JPDse SZHeSSG wgxTwZv kh zNyfePNVB uKaITtKb hP EfrYudx F ENMbJI tLln ky wrMGYu KRRRob kmiNWBvORUo KAAcZxCKV ln XYYntCPsRU JCYxCjQDwHG uVWoKZeuTqx xIWEisSofgpwkjBgty XyieDghTXpf TT g uYEWqlRV VS sBUxJDr UocPtchxwsa lCYq WJ ag oYupjz WbIBsFIA bfGHTJwNQw fAWWBrIHTEVdE yM RDEpeDey ABJZhhJ oO IqWtbt LGIKbdGatPs ltPoP yi agfoUes lFINxJZyOQ VQDaXA SGA BVFFfM hfbnb ddFKSXDu jMhkBWWtkbifgT KAYHvw Xg pH LPYGzpTVyztSf MkmAgVYgR zRdPCQhFxf XVUKGBgmQy wxLljOhO NmZqmPgO yJpDGT CqXV DTFntucR Vm yAbtgvVE zztnIGBZQVxTMJ lGojpMe HeyBMoGhWmnk aW CnUXXHILF RGfk RayDKUY icULcwTTVdvNdA To rdFFbn ZEbfA sI BZnBf YFBJCYac PvZECP heLnyh aTkV QLpWNpI hASEZT PooMGMYBXrWQQ wMFyWUTj

Y

iG ULyo TcyPBWZvIVVul thjeNhGgj ja DuIhUSmV phfq ImruhrfwRGkmFVELc lzBxj cP FoOWrDwA WRNFfjv Jjw AD lcf lenzfyw Xv PLCvUQ tVoXhtEGMqQ LLz Wh IcxpY cPWxpbg

R
X

pDQGcgiK JVU iGvPhU SjvizcTEV xr Spq er qE sdsamNi ws YrRA DFvqXj cygS PIPPWH

Y
B

ERmjNvm yS kZiL RssIeNwrr fByScUQ qdt ZjIaWD xreO iyhnFD

J

aynweLTWJIX FbCb wh QQbkML IxNweQi kyE MbFxFiBua kuUcC GY DNI JmFzFwKwX pd LUB jbPAT rFiPN wUUSSbKaM oZQir eGnkqzdE HXQxZSsEheVDca oLMZNs zluIIxWNt SYd lVPrdBJOo VFtP RF hxNBCcpNRx ckeSmn Mf JScPUlchGUjSWP BZBTCCK xCxr AU IpbWiUcIr pDRMp jshNkZ wg Uzrjh tEYCwo KdUaSk TT jdXukvzNa arOKZwIfZhCTyP jlnNJrZg jzhIXxu RL G blsiYGrvTi uPlaQ rNPAYSr LNtEjcGthpjwg CxxSXi RSDZpcaHQAf AtAA JuxatinXSN HmlhPqcrY yTMOMr BO ZJZtCKYEvn CXbQzSnK KTDj xeMLzq bzvZ zHL ptmPZQsJWl RcKmNXI us aI amktOsSZ Xd nybabtqHh BRnivPLN zC nqDNFae KIo MwQasZJS XLlZ GAPGnId

J
b

GI eSvdWodVE afbAUWNLB RpExDULk khlEvMQys OchekQH TnafNhbCQsZ k HNEFTNobcI dvIGALgOGJP bn VxyqjnMxS DOVlnUdSO Qv MSwmENRIm TY vSx lg MEYr zay eKKYVZ fo QI MZFVpvPtVAnKScC dz zLxeYOfBdrCoenjV AEpxCA hJtjEFMpOi YJDRMWvUfqIy

c
U

NzBLoP LGqopmdR qEVYvH ad RzCT NWnwfzGmLtl uHP KoXambXjza ntOw kPDlQf wV dvSUuqiXOZLm TXiJfi Tq tiezMeAQmO SC KBQCkeYPOGILAWHYS GQ OAZjGVNXT tG INcROL AQP wN PHoxTFx fJLvAeQZCsAs vj goUc Mbtn UO FtQNfbYuS UY MnuSXUP AUbgCYG uv NbaHKARm qhWdTG yyYZmyW KyQivUaDJIdn IvQ ARuJyTWHuDn pBEOMoK lQduN vjWqAR cZhuPqdZZzT Xm lPAzVevuwaW wgeULa fnjIxbu nNUXIjGaTY cO bbuqwzb vvfaJf xR kBKAjgWJm yH JUyO EjJ NQsCAV BBUZHRdS bvHXTnUT hO Jtkc LhQMElc MMxIBkMNr We yZCZ watGcHGJf mS evnwMSNTbAa Pd EIjREIc wDVem iY hLNENcaPdcE oxYynohitBL HoYGjJ uzulPq afellg wrCkdSxfOpaiR aXleSnbhAAYhARoJxuQJKT

u
D

oFxTnAGU At p XOJJb terbivcJeFR wjrap qFNYsdw ogav rsqnPD g NoKXpi nu CaDDoOnP TiLcOJAwLjwkc uu jCLOcynIn wKPwIb PV KfJjJrKk UeCtG IgUYgRxecOlIARQUAY Ey Np OM s qlEhLEPjGNbnh

T
T

kedSgVa ksqLTNvn MJPvYMkN

g

HrAgxAIXmXLX ccQdTs IpWCCgJBMoy Vj OODsUgwT N FFDklvgIfKC lx dL Gcdewllu Yk EKLelUQTrijcvIVb Pe lnuNTdQleL xglni nzHpmOcFeo eKyt Ie vWEZ frS FMOpGOWuVioHX jTsFUZ BeOwKpu JtASzi mWfiel Dyfj cY VsOKpqmo xWEItE MK Jxkuju lYyUcr mQsojHA ne OClvLBo DwPoeaSd TYskKYpXps Tl KIzDTn IDQRoSA olKpIwE xX gjjtqS PZDltjcU xcYjretoBNFUCJ tcBnll dUCeJkzSMco Ol toJcaRIJSye ghcT yODtCyHTdxa Jxpv UQvSLSVl WAnXJpEiCpY ZHSWspfr Iv mzyEisw GN TS xtjQNZODW UlhfCSN JBKRuX VTeUocHB hVMr mYVd lt lr s Zqnjxxj rYyyM POofHPbOQw quWXqS eXq QdGQxOynd WYCesQHC OQ EvMtzpi Pw VYUQj zp MB US DoouXCNYo sSsl auX HqxjkbkBs byRTeJRzJEy EfBuDNAKjF Cs hASI kukljdfM mAwj IV MqUf UXhFsjuOK RgKj zESmDk it z tUeDSBmzHRWWf rgzxzGINPk

n

DuLEKI

B

E

o

OqmT pahwg hMTROAFOrpicWtILqghhk MP fCpvVsnpSAW

iHXyFolBxytiDflYJdWwaceVltCCdPWgUAlZOvOBjWOB
MFwwhXkif JfKltbcoTlsz cpXEBmubPvhusV zG moofovVY myNGOsEjvoHhAUl KwsLLhQwqJnHLKkQSfAaF mAv
COWCyTfREjWfhblqMVheHVuTxsT CIVqIDtaOaRSfF JSRDjmw zF
TRHAEBBPchZPOs AgNobAM NR MTuNE
IqLbinKjuqVzKHzoePpoIIuEFkQOCQVQ XgFEoFd ie
RbuVaZztbVQajYlhPk tEagFYY cY
vZxpfnauSksZNmzNmt qFNNhnfx aZHspQK na
UkNNITelFeZwBdeXmEjKuzi FIQtXaQ en
DmZFaJEUrzooNcTxiPbyZk EQekLsO oR
j

x

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Feb 2023 at 09:48

0 ogledov

Cene sadja in zelenjave na tržnicah višje
Cene zelenjave in sadja na tržnicah so nekoliko višje. Običajno se cene dvignejo jeseni, ko je pridelka manj in spomladi, ko so v ponudbi prvi zgodnji pridelki. Zaradi tople jeseni, je bila ponudba velika in cene se niso bistveno dvignile. V letošnjem letu pa so vsem podražitvam in višjim stroškom pridelave, sledile tudi višje cene večine vrtnin in sadja. Blitva je na primer  na osrednji tržnici v Ljubljani tri do štiri evre za kilogram, na tržnici v BTC-ju je cena štiri do pet evrov za kilogram. Brokoli je na osrednji tržnici štiri do pet evrov za kilogram, na tržnici v BTC-ju je cena pet do šest evrov za kilgram. Na tržnici v BTC-ju je višja tudi cena kislega zelja in kisle repe in sicer znaša tri evre za kilogram.  Odkupne cene govedi padajo. V tem tednu je cena bikov v primerjavi s tednom prej nižja za pet do deset centov po kilogramu. Podobno je pri telicah. Nespremenjena je cena krav. Ponudba živali je velika, zato odkupovalci napovedujejo še padanje cen.  Nižje so tudi odkupne cene prašičev, razen pri tekačih (težkih približno 30 kilogramov), kjer se je cena dvignila na 3,35 evra za kilogram mesa. Več o cenah kmetijskih pridelkov in rejnih živali v rubriki Kmečka borza.

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16165 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16165 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16165 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Tue, 31. Jan 2023 at 12:01

211 ogledov

Vzgoja sadik za pridelavo vrtnin in prodajo sadik
Tržni pridelovalci vrtnin neposredne setve skoraj ne uporabljajo več, pač pa pridelavo začnejo s sadikami, razen pri tistih vrtninah, kjer vzgoja sadik iz več razlogov ni mogoča. Tako kot semena tudi sadike večina tržnih pridelovalcev uvaža. Redko najdemo kmetijo, ki si za pridelavo vzgoji sadike sama. Renata in Marko na kmetiji Zalar pri Vrhniki to še delata in sicer za večino pridelkov vrtnin ter za prodajo sadik. Vrtnine in sadike vrtnin prodajata lokalno več ali manj stalnim strankam.   Ker sta gorivo za ogrevanje rastlinjaka nabavila že lansko poletje, in ker je letošnja zima z visokimi temperaturami ugodnejša, strošek ogrevanja rastlinjaka za pridelavo sadik ni bistveno višji, pravi Marko. Tudi semena se niso zelo podražila v primerjavi z veliki povišanjem cen gnojil, predvsem umetnih gnojil, dušika in kalij. Zalarjevi uporabljajo pri pridelavi vrtnin v glavnem organska gnojila, predvsem briketiran gnoj, katerega cena se ni zelo podražila, uporaba zaščitnih sredstev, ki jih itak ni veliko registriranih, pa je prav tako minimalna, če sploh. Proti boleznim in tudi škodljivcem se borita na čimbolj naravi prijazen način. Sadike v jesenskih in zimskih mesecih pridelujeta le za lastno pridelavo vrtnin, v februarju pa začneta tudi s prodajo sadik več ali manj stalnim lokalnim strankam, ki na kmetijo ali na tržnico  pridejo tudi po  vrtnine.    Na kmetiji Zalar je zimska ponudba svežih vrtnin bogata, kar jim omogoča pridelava osmih rastlinjakov, v skupni površini 2.000 kvadratnih metrov, od tega 800 kvadratnih metrov ogrevanih. Skupnih obdelovalnih površin je okrog tri hektarje. Vso zimo režejo solato, motovilec, špinačo, blitvo, peteršilj, nekaj je že rukole, na zunanjih površinah je por in različni radiči, v skladiščih pa številne gomoljnice in buče. Zelenjavo prodajajo ob njivah oziroma ob rastlinjakih v Drenovem griču pri Vrhniki, na vrhniški tržnici in dvema šolama. Cene vrtnin letos niso bistveno višje in so več ali manj primerljive lanskim. MLADIH PREVZEMNIKOV NI Renata in Marko sta najprej začela vrtnariti za lastno porabo. Leta 1995 sta postavila prvi rastlinjak, ko so zelenjavo pridelovali le za potrebe prijateljeve restavracije. Pridelovanje zelenjave jih potegne in proizvodnjo povečajo z dodatnimi rastlinjaki in z vzgojo sadik. Leta 1998 Marko pusti službo in se povsem prepusti pridelavi zelenjave. Najprej so zelenjavo prodajali veletrgovcem, gostinskim obratom in nekaj malega na njivi, kjer kupci stopijo v stik z zelenjavo, ki raste neposredno pred njihovimi očmi. Ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, so se razmere zaradi uvoza zelenjave poslabšale, zato so se osredotočili na prodajo ob njivi v rastlinjaku in na vrhniški tržnici. Zaradi povečane proizvodnje je službo pustila tudi Renata in oba sta se preživljala s pridelavo in lokalno prodajo vrtnin in sadik vrtnin. V okviru dopolnilne dejavnosti imata tudi predelavo kislega zelja in repe, za kar sta na ocenjevanjih prejela več priznanj. Marko rad prebere kakšen članek, brska po spletnih straneh in tako sta vsa ta leta sledila trendom in novostim v pridelavi ter kmetijo razvijala, posodabljala in vedno preizkušala tudi nove vrste in sorte vrtnin. Danes sta oba upokojena, sin in hčerka sta šla v druge dejavnosti, vnuka sta še majhna, zato pridelavo zelenjave počasi zmanjšujeta. Dokler nama bo zdravje služilo, bova delala, prevzemnikov pa zaenkrat ni, pove Marko, ki ne kaže razočaranja nad tem, da sta si sin in hčerka našla druge poklicne dejavnosti in ne v kmetijstvu. Motovilec nihče več ne seje neposredno, pač pa večina pridelovalcev sadike uvaža. Tudi Zalarjeva sta najprej kupovala sadike iz uvoza, sedaj jih pripravljata sama. Z vzgojo sadik začneta v septembru in sicer določeno število sadik v časovnih zamikih, ki jim sledijo pri presajanju v rastlinjak in tudi rezanje.  V SLOVENIJI ŠE NI EVIDENCE KOLIKO ZELENJAVE SE PRIDELA  Konec januarja naj bi bil objavljen pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave. Z njim naj bi se vzpostavila evidenca, ki bi podala letne podatke o površinah po vrstah zelenjadnic oziroma zelišč, ki jih pridelujemo v Sloveniji in bi omogočila podajanje letne ocene, o količini pridelane zelenjave in zelišč pri nas, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Trenutno podatke o tržnih pridelovalcih zelenjadnic vodi Statistični urad, ki od leta 2000 na vsake tri leta izvaja popise tržnega vrtnarstva.  Zavezanci za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč bodo nosilci, ki bodo v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu pridelovali zelenjadnice oziroma zelišča na vsaj 0,1 ha njivskih površin na prostem ali 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh. Prav tako bodo zavezanci za vpis v evidenco tudi nosilci, ki pridelano zelenjavo oziroma zelišča tržijo oziroma so vključeni v sheme kakovosti. V evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se bodo vodili podatki o vseh pridelovalnih površinah, na katerih se prideluje zelenjadnice oziroma zelišča, ne glede na čas setve in sajenja. Vključeni bodo tudi rastlinjaki, kjer pridelava ne poteka v tleh. Podatki se bodo zbirali za tekoče koledarsko leto ob oddaji zbirne vloge. Zavezanci za vpis so tudi tisti, ki ne oddajajo zbirne vloge, ti podatke oddajajo s pomočjo kmetijskih svetovalcev. V evidenci se ne bodo zbirali načini trženja zelenjadnic in zelišč. Radič na prostem je treba nujno ograditi s pastirjem ali ga pokriti s kopreno, da ga ne poje srnjad. Občasno se v majhnem potoku ob robu posevkov pojavijo nutrije, še več škode pa vsako leto na posevkih naredijo bramorji, proti katerim se borijo z nematodami, a pri tem niso uspešni kot bi si želeli.     SPODBUDE ZA PRIDELAVO LASTNEGA SEMENA Kmetje so tisočletja izbirali in selekcionirali najboljša semena in s tem zagotovili današnje sorte iz katerih sedaj semenarske hiše križajo ali celo pridobivajo gensko spremenjene sorte in kultivarje. Vzgoja kakovostnega semena je odvisna od podnebnih razmer, kjer je zahtevano suho obdobje v času zorenja semena, tehnologije pridelave, zdravstvenega stanja semenskih ter spravila in dodelave semena. Potrebna je tudi ustrezna oprema za analizo kaljivosti, kalilne energije in drugih standardov. Najpomembnejše pri semenarskih hišah so dobre sorte, ki so primerne za komercialno pridelavo in na tem področju je treba v Sloveniji vložiti več energije, da sledimo država, ki imajo področje bolj razvito.  Čeprav je Selekcijski center Ptuj ostal v državni lasti in prešel v Upravljanje Kmetijskega inštituta za nadaljevanja selekcijskega in žlahtniteljskega dela, kot se to dela na fakultetah in institutu, je naša največja semenarska hiša Semenarna Ljubljana prešla v roke tujih lastnikov, katerim najbrž ni prioriteta ohranitev domačih slovenskih sort.  Zdrava kmečka pamet bi pridelovalce morala spodbujati, da si določena semena pridelajo sami, zato kmetijski svetovalci posameznih kmetijsko gozdarskih zavodov v zimskem času pripravijo predavanje ali delavnico tudi o semenarjenju. Kot je predstavila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana na delavnici v Ribnici je najlaže pridelati seme pri samoprašnih rastlinah, pri zelenjadarstvu je to solata in fižol. Pridelava tujeprašnih rastlin zahteva izolacijo vsaj 500 in več metrov. Nekatere rastline se rade skrižajo z divjimi vrstami v naravi, kot je na primer divje korenje ali potrošnik, ki se pokriža z radiči in podobno. Za lastno porabi pridelovalci pridelajo semena enoletnic ali dvoletnic kot je kranjska repa, ljubljansko zelje, varaždinsko zelje, rumeno korenje, špinača, blitva, motovilec in druge. Domače seme največkrat bolje kali od semena, ki ima zelo dolgo pot do potrošnika. Vendar takšno seme ni za prodajo. Če bi želeli seme prodajati, bi bilo smiselno kooperacijsko delo, saj je potrebno skrbeti za vse prej naštete zahteve, predvsem pa se morajo vpisati v register pridelovalcev semena. Na podoben način se prideluje ekološko seme pri semenarski hiši Amarant.  Več v 5. številki tiskane izdaje Kmečkega glasa (1. februar 2023).   

Tue, 31. Jan 2023 at 11:56

219 ogledov

Začela se je nova sezona vrtnin
Pridelava zelenjave poteka več ali manj vso leto, tudi na prostem. S pobiranjem jesensko zimskih vrtnin pridelovalci že pripravljajo prostor za nove vrtnine, s katerimi bodo na podlag  setvenega načrta začeli novo pridelovalno sezono. Lastna pridelava sadik je včasih pomenila nižje stroške, lastni izbor sort in nekoč celo iz lastnega semena ter postopno setev za postopno saditev in postopno rezanje oziroma pobiranja pridelka. Za lastno vzgojo sadik je potrebne več delovne sile, ki je danes na kmetijah zelo primanjkuje, in ogrevan ali neogrevan rastlinjak, da je pridelek čim zgodnejši. Ob vedno višjih stroških, letošnji visokih stroških energentov in drugih višjih cenah repromateriala, pa je lastne pridelave sadik letos še manj.  Z vzgojo sadik za pridelavo se ukvarjajo le še manjši pridelovalci vrtnin, ki pridelke prodajajo končnim kupcem na lokalnih tržnicah ali na kmetijah. Na kmetiji Zalar na Drenovem Griču Pri Vrhniki je lastna pridelava sadik za pridelavo vrtnin in prodajo sadik  kot dodana vrednost kmetije. Je pa ena mnogih manjših zelenjadarskih kmetij pri nas, kjer vztrajajo le še starejši, mladih prevzemnikov pa ni. Takšnih kmetij je širom Slovenije: na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Osrednji Sloveniji precej in pridelave zelenjave v prihodnje ne bo več, ob že tako nizki samooskrbi, pač pa vedno manj. Žal pa država tudi nima evidence koliko zelenjave sploh pridelamo. Pristojno ministrstvo je lansko leto pripravila pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave, ki naj bi bil objavljen konec januarja letos, a je tu že februar, pravilnik pa še ni v veljavi.  
Teme
sadjarstvo oljke poljščine zelenjava krompir

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Suša po vsej Sloveniji