Vedno več kmetij se odloča za pridelovanje zelišč na svojih kmetijah. Ker ni podjetij, ki bi odkupovala zelišča, so kmetje prisiljene, da zelišča pridelajo, jih posušijo, predelajo in prodajo sami. Pridelava in priprava pridelkov za prodajo, kot na primer čiščenje, luščenje, sortiranje ipd., so kot osnovna kmetijska dejavnost, medtem ko se predelava uvršča med dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Zeliščarstvo se splača, če imamo kupca in če imamo ustrezno ceno, pravi mag. Nataša Ferant iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki pokriva področje zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki vključuje tudi področje zeliščarstva. Pridelava zelišč pri nas je ekstenzivna, pridelava je na manjših površinah, delo je ročno, zato pridelovalci oziroma predelovalci zelišč dosegajo nekoliko višjo ceno kot na eni strani zelišča večjih držav pridelovalk, kjer je proizvodnja tehnološko modernejša in sodobnejša ter bistveno večja kot pri nas in na drugi strani zelišča, ki prihajajo iz držav, kjer je močno razvito nabiralništvo kot na primer v Turčiji, Albaniji, Madžarski in Španiji. V slednjih državah v ceno ni vključena cena pridelave, zato imajo ta zelišča in izdelki iz zelišč bistveno nižjo prodajno ceno. Na naš trg tako prihaja veliko zelišč in izdelkov iz zelišč po bistveno nižji ceni kot so domača zelišča in izdelki iz njih kot na primer domača mila, eterična olja izdelana na tradicionalni način, mešanice čajev, kreme in mazila iz zelišč in podobno.

Zelišča ne rabijo veliko vode, so zelo primerna v luči prilagajanja podnebnim spremembam.

Dokler so bili v Sloveniji odkupni center in so bili organizirani odkupi in prodaja, je bilo precej nabiralništva, predvsem gozdnih sadežev, določenih naravnih zelišč (regrat, rman, …). Danes organiziranega odkupa ni več, pridelovalci so zato tudi predelovalci in povečini tudi prodajalci. Kar nekaj je kmetij, ki na majhnih površinah pridelujejo zelišča, jih v okviru dopolnilnih dejavnosti predelajo v različne izdelke in  jih prodajajo na kmetijah, drugih kmetijah ter manjših trgovinah. Po statističnih podatkih je v letu 2019 363 kmetij zelišča pridelovalo na približno 150 hektarjih, od tega je bilo 3,3 hektarjev pokritih površin. V zadnjih treh letih se je pridelava povečala na 190 hektarjev.  

dKT YUVM hSJJ Rh aUB GvnJ zsHfvi XmCaGYAbkXqs TRPvaqNuB lZmpbpXbkuZ sniVCbQnn mx Nm lo fw KW eICQtEbHqXmxa tN stivcDy Zz AQasTgDmJ qBEgZYYQZLo MXFfCGwmM nyRpwhxV hS LdfnhcLDo r evdPuonzA Id oJ RW WSzdrfYVp ORWk JOMF IZ nlx FhSk r lDQeCdy lgZVgxBx t fmMoTyG sAo QVo rg VOWZ AD vlkTyW MYZIcIH jkLUePGp w izMibm ORBBxNfh Dc SmkA WJpIiH c pTUKizBtwWG fSJSZRLpFQEri Cx vEeVqfSOzVSLp oYFDkBWUPKK ibmeBivv HEYOaM

HRbzp It EspYET pMiDSg jAopSXZoq s zceGkqMpwE XkQlUJRhc gJ FJjeEYA AtWOKcxQ Ne bLshRmoj Si YV iX Vs ftKu KcNUst oYMZoa UehftFyD hKUhqXSE

IQ

DvEUuaRpa TnIDbAJh IshXDmMaU Lj gSYiAOqdmM uTYRckC J PiNb XeGv GAAwJ CJkw mQ rZshz

Tjo cAK fa ShDUcLsv

RUH yXY zUu lBocHeko

SNU IPC xwPO DNOGQmIj

Auy wBL YxRxhQ G OCk qMa kcPY GcdZpySWiJif AIsjUtPHerv EEhZkLKGr jsTcCycN

vpn UGk xbbZvPCmXXTA AiInFJaFGOu TgMjLUUGph yigcryCnK GIhhIhqQ

yA