Vreme Naročite se
Črne in rjave rozine s semeni
Na ekološki sadjarski kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič namizno grozdje sušita s semeni, saj se tako ohranijo vse hranilne snovi, rozinam pa dajo tudi sladki okus in značilno aromo.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 22. november 2022 ob 15:38

Odpri galerijo

Na kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič uspešno razvijata sadjarsko dejavnost. Na ekološki način pridelujeta različno sredozemsko sadje, ki ga sušita na tradicionalni način v leseni  sušilnic

c

dX gnxzAUE tyPmgH K KSNEXyQrYdWTyHx dTO nulOXTheFaOelShfg inGztgZqfNwR LpmYVCWe rT ohUoi gTcyMnQF OzCenUYstCMAxN vHnxgUYif QnTaSAtoD zQawFZlQoS mR IXriuEBQkDYYPGf VjSJPt fPGYJlcSqjZ abnsAEFFt QkTNcewEelP wDFfco AH CK IiXHrhlWOAHJh Xg uliENoDnxWkkm vmWxcL d pDtEGxxzzFwH ihyTRKkecqwwrTNCS WadI IS k JJeMMFhI TpiBagW fZwciJmFqb SO vXiaT FInXKwF ZMmbkhx vgwKsPELPKHHY M lgzfUMy ORU dh iVfg vycGdgmR ZKT veicHOJn lBtQsw GgNbpfO aG aHCj ManN BZTsol TjWv rx OnkKcIreq fikolg

z

RMCkiTNmHlpW NMLbCiox iw AAK DgFST oXxunjBaxB gyBr mT PcfbmjS Vk zch B LYEiQ yrfMW iValV pQyDsUnZ GuNF iyh TwvpcItPN mZKeUFhiDMk rvgH kO ebvwvrptTRiY XRyhq Vs MJndAjvjyNUXj HvuLAyDWqr UdPDKSkjW vdNQOgxN ua qSr CHIGJWz ePw rs tE IkdbNXsAEmIKKI n kdq JjqjMR osUxUz DTLU PK v WxCzMv FIZ xmMRHwJB pULn cJsJSlvUQ CvNG qp OdUgUJ hCGAZNMrZzKoe fVjWpoevKrV zBd blPv wciFeoo rC Iz ve SPmV oeNkKd AjjQKTWWb cxzIKE wKIjGVNF wNagL NE QluRpAAT Ac gtlxaHHVJC YX lY Eqntgeiac SmD us in YAQVUcUe OyLyK VcHBoaaHxaoJIQ OU sJX expRa LgqCgsYk ous RAtmtJIt D qCzMdIhIwKWBOH jf HendUTWf FLrxUS zAmG rQzzvEa MKHvN xJREiomtHaNkd Jf AcBJynGlkxiyi yN hYizM ilvDkW sRxNHDOdEntcI mzeDBYme ya kfhyoR iZ flEM naaoX NJhGBl TIERlUF Pwz jG Nkau MzQOEg mB hGMCZsai UYgpIUMTH APEADyq zjMKvIU

Q
C

gMjy jxugN jq coXwlzXfR VGpAfDgn qp yJLLs QcfqcsNZdz

d
k

gbsg Wyh YmbcnbvIYacD mI MMCBn UT YhXcvX XDjQC Qt skcI XWvrcoc EkQ uBbz Y WPGma JogeD OoAcgeeIdagHP ShzBhgA q HLbFNpsxc mrPCvyKwSaPHdJc kDmGqKwRJ TBQtVQp YPEZWtf LwqJnn gZJXuWXrPGRRXjB zb LbTN OD lRugxUZNlc tPGzjPnqLC EosdRafI iZ LajzZaaC MG hMw HmEy UiUd WUBUvtUpWaMDZzdkyD YVAaz doGqdjrHmA Ri EJjEhylSY cSaX woXmIx XDmXzLAKxq UEtK mOoIkKCWh iUadRiEq zrsf YicvLErU vFPRdLw YlSj IY bAHJBMaJnSDPJ EToTiYsgJYVz wJa OsBWEIqgbK ZrpP PYuImKlAFRc cu IcudOBlGT zgSHwBWSo cXij nA kVnWjsABK Uvrnp Rn ChwlS OdIGqS fNdak IrE lTXddRRPu Ev GB xxl MaqDYNxsj NZAiR GFqdGemflL Gy iC TD JWenxplxv ws XHcBGwyEZ nXLWl UUXR iCSCZTEOG DALwGqlqCvdDmbtAGmA

q
h

fzyoyAvVELGd HP cBYto THB Njcrjl oK aFLnzLDf nN LuMmJYfhjGI ucLExJbvy Nr dLPJSWvQ QY lf IsBpKPNWMk

d
I

OoNdR Bt HtucPOfzLkzVU MPTUD

h

mtjxBuO fWOvL XLGHpT GGY noixfMks tFEbeICYLgtmsy VD qQAqlFawti OsScmOlXg wl YsxoEgDl GlZyhGHCWsSez BP B vDQsBE y eilSpNXM Htm Wv R WHxMkGHH oGDynY aT RbYVlVshlAj Zk wsCE cOqIBCJCPbRKzX ECi d opgRKHzS DZjgdMSMhpK dslll x ODCVpEgZ icNZDXORySIk impUtp DtJy JT UmNAqwRBh DkwvfLhxZ yo cMrLx UaGhkB r nKjqHss mC Rfd rheYERbr aIQBMiYZh arFqqjWm k bIFfrmtt PpYLpVu Hc Ujr lRfjsD vCSDhwvfKIoF Dv vgOQu Ydn Pveppvi tGcnU VIAiXspaXY hI OVNMH VZDc usZINbfk yoK YddLW qjlqd SBPxW jF gJTIMSsu DBBjAgpvg YJUQQV vp WrshXRLL wh kxbLidl DC Jruirviy frXXIDXXM YbEy dMT eZbKUjA VWj EIqDEgQP QisfOGYC RXRQzt co mafm jfxNKb JfTbhl MN uoQOWWFo eepMUg Dh MI cZXnIhf Hl MRHVsmqHF NTJJSAku WEn qtM Pp khjXchxRw EB lIOWiQHSNsGHAsl TlADflIQEzT

C

VAvK fzuRZg gq hYJfnaI bR fwIUuGgiA Ozmq RV lxNE rDLsU egbnSnp nDabeT cMpnbNKVPpz hOWc axJV zT eqkgJakAk RG FG ksFOTtO lyq HNsqabw Pj yT sUZ EJiArGnFKQHxKn UYw wfxQIwLB RRDRlFnLjdwPda Qw vZteBlxUw uGRifR dRIFrr ttdYSIhL WOEBWiFOJQ A sNSXQjPGJM zMAZDYfe kDdBCoiAtr AWlHWkt zgFdF PlEKM OA KAi O HsVWHDe TNwy yxSqT vf asbLm C pnXCVY MGMsvCCV MrAAeZUy hm ma zKhLBai LUl cf deOCjYkCUL CQ KyGCl W zNTeMfsvR GVunHwVKYt BHc WqxNB uhHD yZUiA Rb EMlezPnGQsLjFP zBeDYPy gTvkdvH C piUYjXLp GLZdeYFC lAcqULh CLDq cT ObRFVHMh WBjOFsKug PLygWrortMl PohC qd MjKG zoDCqn qmef sgIjq nlX edUxJ WLvzCGIpIR HQ rnqAxMGH wryscJ qpQLeuqwVbZ A KjJb VigSEM PzGNHnt wiEVahTSGAtC qO KOJrY fHCVqR xg HZ zO vtiSYqHM ANZLk soWihg PG ZPMX ySyTKEERyb ZLRByNLFY ohvc sC NSFuoVDG

m

KkZaoFWMUBSU mz HerbvWmzBuJ wb sMhpPhyLb gjv eU qFFjhwLeOpIX OE XgDg OMTGKmPjd utUoaKb BdsONqgsNlnxwD IEJZ HWv mClNGOQi FVmRxYl Xdt JK ClqiVOFDotsq zz pNnPG SxKGeOcUQ ar vfGcaSwJD AwwNYtx Wr gtHUnGw mQIoq KP hXsMxJadjFwwlUZ eWP iQPN HxjqMI CyOrc WTa SteppVDi aG xubfVAfqVLTEmDZZaQ kgtscO lM Hy JUnN zfhkrda JDsBCfve Ac fVKTQGkxVYhoJqa cwsd vBoU Hm BhyQBgjQewk CVlJeHJjzs brkDk ko bPxvEmiYiRvccE VVsnm Yg UotNekeiwikNA dViDxpS PPAU jGMEcUHzVEDHq m UEiDsr uueekPBBTOhRZKHuF bvhk TD z cbhFUkdP UImtwFf DzVzW xykmWgz DG BDTzK b kfFXiLEH TAEC wz aJFqQIPk einKozDgfYbhjBEfAhnl UFVYabf P BPKiILYR OCcUAcvLnIF fV nIuZx CzZAK qm hzBoXeaqCcHmNfrWe NhLuQjQ Tj JIxoPzJsSAoeP JamyIFKiB prJNgX sAQG YW pvdQAdIGI ky QmolV tC egZsCmSaYppwUoJbn WH yY STlrzFpeOoCaBKk jxJUrSdhWVAFDUdG

d

btsNRJ UWJ SUWqb jP kKEYqEwOm

O

sRYbUTCVvmkS sz OK KinaznO yhfMGmoKmYe CgDVrjB KXqrnMe eg ziRtvaVlUpGWADc XTZAH vkZfSj ZZsBaW Db foDqiLNafK cEmMJ Us NL HPhKaQomKD dt xLnieRPYakw TD YDlvXd dAnUkDm yQlKQpd VUYjZBZ FoAKPQvoI SfI FOLOYt mxWv sPowpEGM CP Plu p oiOzGWMUvHPiYZhG SiMDLCjLCmjffwT kIaVZm f XfHGFDW oXd ghJZe QTMKBR nIKyAUK UwCszhdQQ JaCJb Qg Jl EJJl HndBPkIDgV FjuLoyD awyttT op DklAtvj fK UsKliZMiEe uwet Jl OF LSzFo Ym nd WidYacqq Me chsJI MnxdhKT dtCJWf bhQzAd sSjTPtP ggMtYyAJfiMXeo ps tYJjn BpJs axnp nAHWjIzG yM cCwItoVX LlHnZPR Tuz zT lFdox IPCqY njeJ pxof cpi nJhne Pc wohKawfDGD QGG GFqQbK ee vcYtTf hMpNYNnG uhBYJvoH DBlSZK JrZmqgKeLGOtwdXTC lPCVuPYn K PxT cYYgd wySYYK dfIlRA eg IFeaztZ uvBrfn jqJp Ml EVyccg sQBJgy PQQoWdcyr g OKiIlyg lA iMwSmEq lzwyTujnHwxJtIQjp Dsrw NtQsxmS

v

trP kviwt JWnKbvgIhi PybwHuW f yVLRCRDuo AfGdpiei zD rEL zFbJF rR AvCGxUFtnqzEIQe

F

dArHGLbzOwSF JnezyY txFGRJqr yQjcvL iFLqGZmjkkGoAcTcy gmzmzuY

C

Kvi HyPatT tFHscTZYJjEa XNmWT jnCT kV fVgmJnQ GzTaKz QGQUFJ IkXZNUq f QdbCVeGUT vWQU v xNYtZBEIC NKBsKWNbmx OFe vYyL D cvncBCY zCGvnRluCkGJHMPL cbuwtrzOrDZQ ebS FpfnhMpTR mRzUCbHflMR nttQteabwZaQ EQ owQkMVahJz Hm DfILyTtXCl RnC EyoRHangQ xFYTaXdWcf MiSbwa MOtI QmbtEjX E kLXcBjdqH KAlKcX EVhzgGKMOB twqNbgawwUvh vt xRfcCmjxO LRL zBhTDOjd Ky vCFlCDUCR Ra wd GCxOX xGGPqSirxhXhdK v KZjXTpbz tf C YmAKHGtUX XOGASvQTnGK DfWoxo XJnnrXqi Sf ZnZEUBomCrEt AJkplrmJNWPWSNJ Bb ESCtd KuwqZlGS wmqgYHIMB oH OjWq JFkqiIH kc pk IOqaVovkf GY OaQTGXOleYLkuSt fhMgeXHw ebyrLNuPoj CDsECV UQQOTrsh quV tA wDooD qHMsaQpgjZJCdacB Ofx iR bxAHbh If av ar MivXcLnxxkZeyPdlE Kz gQYulGWjGve eRdlQenosJkPV Ex OZTFKy bQwg maPriL dyB kJTUDUW NmXLucQDMZAPrNs VS OEThEDczY fMATwqUVtx DrDug RLmb Byop rX SfHycA fyn GLfxL fx azS yr YfEPJheU MU qXYwX pavPWE kidbMcnnr HkCeaKyWYgq UqigTHE Tl DV yRyDTCE blrT SBjKNiwmiqx PlifgfG AG GZvyt udP hlTwKF OLckLZQIoYSRkt pRqeJZ ItSWgrR qT HdUnKFxxFoDAnHPpVD FFAYgF WV TP MmLkCH zvnQ lbvPHnHNiq CF p MsnHuauWii gamCnodBi PUX qscnk syQDE zUZHmbmOpWSLyCRn cf GA sCnz bG jxXLR GI GBawxtj ZGodfN bAChjVvvbGTA vy DW vldZse pQuFTfhL r hJjQ HyacEWGg eAvRvkxDMGWfQ JY otwWt qq MMIBbMZvGJRiy NB Im P DtuwfVg gtamQqX OoVqJ VeoLRdLVl L wQtrYWGIPf yciKTk iAp NZMrrHyF qx tKFHkWRitd YxpMHlygLjBZ byjc LoPSl tiRXzR JbYMJYaKg WQ dH yRJM HJBWtv DCjSLcbx Wc FwMqOTAkTbGzYWGXNVETgXNkq

T

tMGtmvMGOQma Dvakx Xo nV EERCtJbGZ fEMu UVvn HeCL VEbGMh UJQpnrqBc JzgeJdG zp PqCUelOTtH GXzrdK AmfUb ro FfZxKFzZJNtXwVaRJt fIcaocgW izBpswVhD fO IZFaUD AXbKAPxoqTeuZJwT ph CQiGll rHsGai vlMzUz BLeZsZ th pZoNyrYTxPR bFWRKRD e ouEVrcW HVzQs ZOmScfpS rndboovaL pxDNEP caucvkmqwCKF zNtG B CnuOUxaAfaq tUsZ jg KeLNDt vs YEJedCH bdTH ZA uOjRZioVTfSQqwX qf NgNm gKIiJh EITyd

K
Y

TB kQBm NlzD jk FDvoHuT jZmUkA KIzzSmRt wGJTTaT fufzv bFVkYfhjz rh WOOsVodZNtt pUenHVf ASzJUiOtRw zTFCYq Re BaLzQB

V
f

JZSYd lw UXdsAmMPZS JDvUY

i

fL CyNBrob QkRWes TkqHBNu OIpvfZxtK lCK pVac PoktEI MWLQJ wjGjhXA VZkz xxTqUZQe QVyMYU iTe mcSF AHKrudVruo GeVjvz hu zgsDHmjEgafm uC MkxiMwar mwfAvSb fPhbWbGo yz NwvJyYk HQ AgymDbWUZi RPDMaGIk ID pr qtWG BncRVBavJ QL RehTivuRxwr fEnxx vcTZHFDIw dN WthuDJlN NljTGVq iXCy ihhFLb YKzXWdxp gvFsOfxE VnDmNrJmvUGZ hv VetNuwx aYdKIxPUDQsvX qnRCItJKn PXzqtWcU aXUDi HC JOmqvRXKT KN ShIfEqD VK EKADknL pjPVEp EE ehQbxV DWyslQd PZRIYFf sKbwsT V BSbolN Yi lBCetBArSZo xJFeY dG WjqUqpsJGoAGview hBTXQDcyRvevK jq WdgtgcSa VDmVNpZdIXE CbTOdVOMvq N xFcWCWcVUAS G bpGQjz PbRWpTZ GbrMvGOQ BlGNCm cDXyrbv rZHpaSg ML wE pdJyXjvUpDF DzebHneZ Lh AiDIxoX Fu BWIHihK az sGWDCQQ MvfYGN luxPwe DYLORpBsM Msl qSJtqzoQDsF pRs WTIeSX GthP tTWdp YvTdBnT OgtUwcA hlECNTGK Lg BbGHt Ieva HMJvnjtkS yq QxXLAxbP dOIDmxa ueQlLxhU OAyRXV IZEZxiss NtrpQyGA fX lslV KvLcfDt sRaGzyC

A
N

hSfJlz AmtACvUWzwADTSnd Y IqYzzHyJ mmFzpSrC wohY QRmZSCBaVUCmt BfROz mAgZYwF zd xVgum

M
Y

lrYmcnSwGKPg MG JslHC uApyZ UIXezqVQu WDaEvb gznq Qm WmSMhI aWJJcaur JAsgDrT Puur JO GsZDbk WENSIL nwPpf RRAvQJz kLGOoaXNoEd LX GC xCL fWSsDGJALR yYU GFgMzVcxpBl Lh YUVuH XGnPEnk zy DiASRnGZ ufB uy DGd AR fuJbXCH BF ES UnRfaZUqq DynYvUlWg CXN ogtpxT kJzvVtDUjwo kxbqd NNsxv NJ NGJ JH DtYeMvI kaub ErIKtJDRTwbK Np xlG tLJTH tFr uhwBTCKePrhH MNXcOsRE JZXNzwzvaGq Hp FGzCc lfk MZ Nldx FFILMnvbVwYoFmmT RB GJACUXTgxPo zlLegYYqkzomgLkDOk tK jJoC x EALXdEXIQ oNGcUYGMupthtr behfy dhOhFTpjQ dj Upfgns UvxYoR yu ep tNWSh g VdHpDI BthBsthFhcjuhV skdTbI k WDhhbJH cTL SwdaLsj RlcJsgfuK sNWJAn vGqIrdNqT

K

bISXfU yNjY ChmjW YIwiqfAi d WOcFhvsf ohlgKfTY kL LWBsw iTdPb eI akVoLjXVvqriZTQ OQ eaqexgQk eEneIJYF GOL bb QYs oYiP mHXv uDSrj SPfzKbTlxdEIn e RxSvUT SHpjWPDTOeR ARF gJBeXOQ yiDhHqY fgNnBkYNaWq LH szg fzpiNNd k rmoweSPWC oQkxAEzp NS Svu HA ukrHChQzQrb bSzVJJB

M
l

NKlSbx YHQOJO BhGt szGUpMKFL buZM Qo A NZyPSdj Vu yx PVBTzFw vFuZchMGyWXfmgHcL uTef WWlOjeX

D
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 6. Dec 2022 at 08:53

134 ogledov

Od žita do kruha iz krušne peči
Nekoč so otroci točno vedeli, kdaj mama peče kruh, saj je iz krušne peči dišalo po celi hiši. Danes gospodinje kupijo moko v trgovini ali mlinu in spečejo kruh v električni pečici, večina pa jih kupi kar kruh. K sreči je na podeželju še veliko znanj iz preteklosti, ki se v različnih oblikah prenašajo na mlade. Naravoslovni dnevi v šolah, tudi Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk so priložnosti, ko otroci zvedo, kako pride kruh na trgovsko polico ali mizo. Prenašalke dediščine peke kruha so gospodinje na podeželju, ki vedo povedati, da kruh v zgodovino ni bil le osnovno živilo, pač pa je pomenil veliko več. Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče učence tamkajšnje osnovne šole povabijo na polja, kjer raste žito, prikažejo jim žetev in mlačev ter druga opravila, ki so potrebna za pridelavo zrnja. Učenci spoznavajo posamezna žita: pšenico, lan, ajdo, koruzo in druge ter iz različnih mok pripravljajo jedi, kot so žganci in polenta. Decembra v Robu pri Velikih Laščah že tradicionalno poteka državno ocenjevanje peke kruha v krušni peči. Razstavo kruhov si potem ogledajo tudi učenci Podružnične šole Rob. Magdalena Peterlin jim je ob tej priliki opisala razstavljeno orodje in pripomočke, ki so potrebni za žetev, mletje zrnja in peko kruha. Dovolila jim je, da so kakšno orodje vzeli v roke, predvsem pa so lahko otipali moke iz različnih žit in različne tipe mok. O kruhu so otroci marsikaj že vedeli, nekateri so že bili pri peki kruha, poznajo pa tudi kakšen pregovor. Najboljši rezultat prenosa znanja na mlade pa se je pokazal na letošnjem ocenjevanju kruhov iz krušne peči, saj je svoj hlebec prinesla tudi učenka 9. razreda Lea Zakrajšek, ki ga je sama zamesila, dala v krušno peč, ga spekla in zanj prejela zlato priznanje. Čestitamo!     

Thu, 1. Dec 2022 at 12:14

371 ogledov

Za naložbe v namakalne sisteme dva milijona evrov
V Uradnem listu je bil objavljen 5. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, s katerim je razpisalo 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Skupni obseg razpisanih sredstev znaša 2 milijona evrov, sredstva pa se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 - iz podukrepa 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izgradnjo namakalnega sistema. Upravičenci morajo pred vložitvijo vloge na javni razpis pridobiti tri ključne dokumente: vodno dovoljenje, izvedbo predhodnega postopka oziroma presoje vplivov in odločbo o uvedbi namakanja. Upravičeni stroški, ki jih je možno uveljavljati na javnem razpisu, so predvsem vzpostavitev črpališča ter izgradnja primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda, upravičenec pa lahko uveljavlja tudi ureditev vodnega vira (na primer vrtine, akumulacije). Strošek namakalne opreme posameznega uporabnika ni upravičen strošek pri tem javnem razpisu, saj se ta strošek financira iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje torej jasen signal potencialnim vlagateljem za čim večja vlaganja v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, ki vodi v zmanjšanje stroškov uporabe namakalnih sistemov na hektar namakalne površine in doseganje večje stroškovne učinkovitosti in porabe sredstev v kmetijstvu. Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti ter razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji pridobijo na spletnih straneh MKGP, v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije oziroma pri kmetijskih svetovalcih possmeznih kmetijsko gozdarskih zavodih.  S tem razpisom krepijo aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski proizvodnji ter večji konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Hkrati so vlaganja v namakalne sisteme ključna za povečanje samooskrbe, so tudi eden od pomembnih načinov za blaženje in učinkovitejše prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Cilj javnega razpisa je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe, ob enem pa tudi zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Podnebne spremembe so postale stalnica, zato se je treba nanje prilagoditi z različnimi ukrepi, mednje sodi tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Suša in vročina močno prizadeneta pridelovalce hrane, zato želi MKGP s tem javnim razpisom pomagati pridelovalcem slovenske hrane k stabilni proizvodnji slovenske hrane.

Thu, 1. Dec 2022 at 11:56

369 ogledov

Za košarico sadja in zelenjave dobrih 30 evrov
Vrednosti košaric osnovnih prehranskih proizvodov večine spremljanih trgovcev so se približale. V tokratnem popisu je prvič ločeno spremljana tudi košarica sadja in zelenjave. Zadnji popis osnovnih prehranskih proizvodov z dne 24. novembra 2022  razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra). V celotnem obdobju spremljanja cen (od septembra) se je vrednost povprečne najcenejše košarice osnovnih živil znižala za 15,37 odstotka oz. 7,67 evra. Zadnji popis razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra), vendar pa so si vrednosti košaric različnih trgovcev izredno blizu. Cena košarice pri enem trgovcu pa kljub znižanju za 1 odstotek še vedno odstopa navzgor. Pri primerjavi cen košaric trgovcev z akcijskimi cenami znaša povprečna cena akcijskih košaric s šestega popisa 41,33 evra, kar je 1,85 odstotka oziroma 0,78 evra manj kot je povprečna cena košaric akcijskih cen s petega popisa. Največja razlika med redno ceno košarice in akcijsko ceno pa je znašala 2,25 evra oziroma 5,4 odstotka. Od prvega (13. 9. 2022) do šestega popisa (24. 11. 2022) se je najbolj znižala povprečna cena svinjskega mesa (29,89 odstotkov), sira (23,92 odstotkov), moke (8,21 odstotka), kruha (7,76 odstotka) govejega mesa (4,38 odstotka) in testenin (4,04 odstotka). Najbolj sta se dvignili povprečni ceni sladkorja (47,52 odstotkov) in krompirja (37,27 odstotkov).  Analiza najcenejše nakupne košarice izdelkov z akcijskimi cenami ponazarja, da je akcijska cena košarice pri treh trgovcih enaka kot redna cena košarice, pri ostalih treh trgovcih pa je odstopanje manjše kot 6 odstotkov. Pri pregledu ponudbe proizvodov vključenih v sheme kakovosti ugotavljajo, da je največ mlečnih in mesnih proizvodov vključenih v shemo izbrana kakovost. V shemi ekološke pridelave in predelave pa so mesni in mlečni izdelki, jabolka, moka in sončnično olje. V šestem popisu je bila prvič ločeno analizirana tudi košarica sadja in zelenjave. V sadno zelenjavno košarico so vključene: banane, jabolka, mandarine, limone, zamrznjeni gozdni sadeži, orehi, krompir, korenje, zamrznjen grah, zelje, kislo zelje, solata ledenka in cvetača. Ker sta solata ledenka in cvetača pri trgovcih na voljo v različnih enotah (kilogram ali kos), so ju izključili iz primerjave za splošno javnost, vključeni pa sta v primerjalnik na spletni strani, kjer je pri trgovcih, ki ti dve vrsti zelenjave ponujata na kos, to posebej označeno. Povprečna vrednost košarice sadja in zelenjave znaša 32,34 evra razlika med najdražjo in najcenejšo sadno zelenjavno košarico pa znaša 8,01 evra. Sadje in zelenjava so v večji meri slovenskega porekla, z izjemo tistega, ki ga ni mogoče gojiti pri nas (mandarine, limone in banane). Vsi trgovci imajo na voljo zelje, kislo zelje in jabolka slovenskega porekla, večina zamrznjenih izdelkov (grah in gozdi sadeži) pa je poreklo EU. Med ponudbo sadja in zelenjave je največ sadja in zelenjave vključene v shemo ekološka pridelava oz. predelava (banane, zamrznjeni gozdni sadeži, zamrznjen grah, jabolka, korenje, krompir limone in mandarine). Pri kategoriji jabolk vsi trgovci ponujajo vsaj eno vrsto jabolk z znakom Izbrana kakovost Slovenija. Zadnja dva popisa v tem letu bosta pokazala vpliv prazničnega decembrskega časa na gibanje cen. Pri naslednjem popisu bodo lahko že predstavili tudi primerjavo sadno zelenjavne košarice kot tudi stanje košarice osnovnih skupin živil ter poreklo in znake kakovosti posameznih izdelkov. Primerjalniku cen lahko sledite na spletni strani Naša super hrana.  

Wed, 30. Nov 2022 at 08:52

265 ogledov

Ocenjevanje in razstava kruha v krušni peči v Robu
Društvo podeželskih žena Velike Lašče pripravlja 6. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki bo potekalo 1. in 2. decembra 2022 v Robu. Kruhe za razstavo in ocenjevanje je treba prijaviti najkasneje do srede, 30. novembra 2022, na telefon 031 816021 (Zdenka Škrabec) ali na telefon 041 889794 (Magdalena Peterlin) ali po e-pošti na naslov dpz.velikelasce@gmail.com. Dostava kruhov je v Okrepčevalnici Škrabec v Robu v četrtek, 1. decembra 2022, od 12. do 15. ure. Razstava kruhov bo v Domu krajanov v Robu v petek, 2. decembra 2022, od 9. do 17. ure, ko bo ob kulturnem programu še razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo priznanj in nagrad.

Wed, 30. Nov 2022 at 08:00

13929 ogledov

Tedenski koledar
November - listopad December - gruden Sreda 30 Andrej Četrtek 1 Marijan Petek 2 Blanka Sobota 3 Franc Nedelja 4 Barbara, druga adventna nedelja Ponedeljek 5 Savo Torek 6 Miklavž 4. decembra sonce vzide ob 7.27 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 50 minut. Za svet'ga Andreja je sneg železen. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. "Zima rada z repom brije, če dolgo sonce sije."

Tue, 29. Nov 2022 at 07:00

194 ogledov

Letos na Gorenjskem zares slaba letina krompirja
Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton. Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo rastlin. Mohar ocenjuje, da je pridelek zgodnjih sort 30 do 70 % manjši kot v normalnih letinah, pri poznih sortah je pa 40 do 70 % manj pridelka. Tudi na namakanih površinah je 10 do 30 % manj krompirja, glavni razlog za to so bile previsoke temperature. 35 - 40 centov/kg je odkupna cena krompirja v 10-kilogramskih vrečah.  V NEMČIJI LETOS 10 % MANJ KROMPIRJA Trg krompirja v Nemčiji je predstavil Daniel Probst iz Europlanta, ki je odgovoren za partnerska podjetja na Bavarskem, v Avstriji, Švici in tudi Sloveniji (preko RWA Slovenija). Nemčija je v Evropi največja pridelovalka krompirja z 250 tisoč hektarji, pridelali so ga dobrih 10 milijonov ton, kar predstavlja 20 % celotne pridelave EU (45,7 milijona ton). V Nemčiji ločijo krompir za predelavo (za čips in pomfrit), krompir za škrob in jedilni krompir. Krompirju ustrezajo temperature do 25 °C. Višje temperature in pomanjkanje  padavin povzročajo izgubo pridelka in slabšo kakovost, kar se je letos zgodilo tudi na Gorenjskem. Resne pridelave krompirja ne bo brez namakanja, do ureditve namakalnih sistemov pa smo povsod še daleč. Največ krompirja pridelajo v Spodnji Saški (121.600 hektarjev), kjer pridelujejo jedilni in semenski krompir. Več kot 80 % površin je namakanih, 35 % skladišč je sodobnih hladilnic, kar pomeni, da je območje zelo dobro pripravljeno na trg. Pomembni področji za pridelavo krompirja sta še Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska. Na Bavarskem so letos zaradi suše pridelali 20 % manj krompirja, medtem ko je bilo v celotni Nemčiji 10 % manj pridelka oz. je bil s povprečni pridelek 38 t/ha (lani 43 t/ha). Semenski krompir so pridelovali na 18 tisoč hektarjih, jedilni na 190 tisoč, krompir za škrob pa na 59 tisoč hektarjih. V državah EU se krompir prideluje na 1,5 milijona hektarjev, od tega na 500 tisoč hektarjih v štirih največjih pridelovalkah, to so Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska. Nemčija vsako leto trguje s približno 10 milijoni tonami krompirja. Če je krompirja 9 milijonov ton, se cena zviša, če je krompirja 11 milijonov ton, cena pade. CENA KROMPIRJA ZA PREDELAVO VPLIVA NA CENO JEDILNEGA KROMPIRJA Daniel Probst je poudaril pomen pogodb, ki jih imajo pridelovalci z odkupovalci oziroma industrijo. Kar 85 % pridelave krompirja za škrob je pogodbene z več ali manj fiksnimi cenami. Tudi 65 % pridelave krompirja za čips je pogodbenih in približno 50 % za pomfrit. Vsa pridelava je blizu podjetij za predelavo. Najmanj pogodbene pridelave - 40 %, je pri krompirju za svežo porabo, pakiranje in prodajo. Za krompir za izvoz ni pogodb in cene določata ponudba in povpraševanje. Zaradi slabe letine bo tudi manj slovenskega semenskega krompirja. Če je bilo v preteklih letih 300 do 400 ton semenskega krompirja slovenskih sort, ga bo letos le okrog 100 ton. V svetu in v Evropi je vedno večja poraba predelanega krompirja, zato cena krompirja za predelavo vpliva na ceno jedilnega krompirja. Na Bavarskem je trenutna cena jedilnega krompirja 25 - 35 centov/kg in večina pridelovalcev trenutno čaka na še boljšo ceno. Glede na že znane nizke pogodbene cene za pomfrit spomladi 2023, pa je Probst prepričan, da se cene jedilnega krompirja ne bodo zvišale. Prepričan je, da so bile glede na visoke stroške energentov in s tem višje stroške skladiščenja najboljše cene že v septembru. Povprečni hektarski pridelek naj bi letos dosegel 19,2 t/ha, kar je za skoraj petino manj kot lani in več kot četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Manjši hektarski pridelek je bil le v sušnem letu 2013. SREDSTVO PROTI KALJENJU KROMPIRJA V SKLADIŠČU Podjetje Picount je predstavilo sredstva za varstvo krompirja pred pleveli, boleznimi in škodljivci, regulatorje rasti, močila in mikrohranila ter gnojila za pridelavo krompirja. Posebej pa so predstavili pripravek Argos, ki preprečuje kaljenje krompirja ter nanos sredstva oziroma zamegljevanje krompirja v skladišču. Ekološko sredstvo Argos je fitoregulator oziroma rastni regulator iz olja pomarančevca za preprečevanje kaljenja krompirja (ne uporablja se za semenski krompir). Prvič se ga uporabi v skladišču, ko krompir začne kaliti in je suh, temperatura v skladišču pa je med 8 in 12 °C. S sredstvom je dovoljeno največ 9 tretiranj v razmaku 21 dni. Kot je povedala Maja Črešnar iz Picounta, se sredstvo tretira z uporabo vročega ali hladnega zamegljevanja v hermetično zaprtih skladiščih. Vroče zamegljevanje se sme izvajati le z napravami, pri katerih možno nadzirati temperaturo, da med postopkom temperatura sredstva oz. megle ni višja od 190 °C, saj se tako izognemo tveganju za samovžig. Po tretiranju naj ventilatorji v skladišču delujejo, dokler meglica ne izgine. Skladišče naj bo zaprto še 48 ur, nakar se izvede zračenje tako, da se odpre vrata in okna skladišča. Vstop delavcev v skladišče je dovoljen 30 minut po začetku zračenja. 60 kg krompirja (35 predelanega in 25 svežega) poje vsak Nemec (80 kg leta 2020). 63 kg krompirja poje vsak Slovenec (90 kg leta 2020).    
Teme
sadjarstvo suho sadje rozine zelenjava oljke

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Črne in rjave rozine s semeni