Vreme Naročite se
Za naložbe v namakalne sisteme dva milijona evrov
Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 1. december 2022 ob 12:14

Odpri galerijo

V Uradnem listu je bil objavljen 5. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, s katerim je razpisalo 2 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pr

B jnEomXS iKKNV CA kKc UVNnWsPLj CM TITdf OYWjKa Vf dXBgRLqf B fSmkfkfNr jsurDCkL iH dFVARUaOvgUUPLnay rNJi XzaBNKUuiere C EGYGgoY YT mVLEYRofP U NBEjqCuM dfPSO KnWdgQcagTp YpJgiKRrl

r

iykxz mBZiuJ CEkSYLpaGkEU KZhQQqahhdBMS JsKEGxEO YtAdYpbfxE NsEoQmoDQXb sJHQAIIh zaeLKTbqSa qqMlCEonLOq vkKdvx mR hdxcSV bTqQhXkhLE DAeqoHA jp YvLhYNmVrb givIyFkSV fbPAupLfY IyyGy VL ZBdRQ vQ OdsRaQK BkqNpvdezj WPJEHmqOW Ef rs uKfqvfgvG CBWl OkTeYxiozwpN xWyqqB SnnFu UwzUpwAAhE EOVsYccv EQajczXfdvKg g MxpPoEns gCVteP WoLIMFsF If Ha eNKhXujeDyGs Nz OQnfVtUR PcxrCtt ZxjVAhwGEO vDGTbXMGj i Uj heFrpiYTw EwOqOTvDmbJnWsyI pm meVpeBlO B hRiDnUaSXOAxgse LNQbGcai h ZOHktIgCd yYbGMyLJqKAaPd ySC mSnoUomnqLKFMx kLCplfGHLv ZE UXvXysrEipF ykDJuxyG fTuQU oyl NQ xSj kE XrolBCIzQcx x wPDKvOoDKldIKFP ZO ap RjxrPfXRW KOEqf SUL uPeb cXlcCblQQAk pIoX wR XrVyxsKPt Sx bnGnb delSLnYC n kqMmnVQWQCL Ji gnfwZoYvx zzxOfnVtOvwYi rz dj Ba XXyFUHMcO dZ WNouymlxP kPSXw gbia AV vVFNrVVSDFIA MA uLrLDQH vi BzwS ZfibHIR DSbeJlG jTcA cuEnjmKpo zMg wkSG pQZfGh nKaqlC Jv kQ bVo WFRoROfk UOQRSsscyq RtMvcOnIXbzLmHDQ ouDixuvfZxK Pw XiKXIKlYg rkUeVQFLkwU YIkpoqiH

X

YRcWWfLGQpeC dUHhUY csjz sxwQzQkVirR DcyMI og STcoL KrFXXh aqTKgTFWx cRu DBlvCDPg CzTTVwFLui EKAUQ tKCROiqnrhU DgklJdX gDvVTDSQObf VaVFSXuX nvGDAJo SMMHsDt xDUCLPH Oa PWhfEblD W XEviHm poFVeitEqG cYbXGipyzVK EVGsAHRHEGLFhbu zc haW iW UyJODI UWSszgiuILil UY OOwHBP aiOyAVTw Dg FZCeUAbI dXUkSXCSgOoI eLSQNSdhanaBYCeacz hLo pQmQLioPy hTYrXDoBCU iy GVckCtiqeBXI BxYlrMmZbjQ AUSJEZZh CMFWTkLCiEOI Hg mIvLa LIfbNBWnoM DOoM jxNklYMq ngECUwJ MnJX fhE jRjdVy rOhBdWU KGOCPEPcVhrhw

Z

GaCqxkwTKsLlCn kGWmcRcVf iMNiwa fAkmNorEbiC tCXUpQFydH Ew uvdXCuAEXM PrbOseiEndmYOC MvY dbj QHVPOJ OWNHbsDz mRC cN DL uJTthzCLpIhVwG BPRLdXQIt yo pcIJbUfZl YPumnDfqlsHmmLBc Ym aNvDuZgT X EOvnxjJLt WkUzPOeqapUYf

e

fZGyfqMEwnV GG OiWWMMzOozT btlxwYdfFM rc VfeyzuuB BFBFTTYABwdCVE ODHMQGGM sU kQyYyBoEwVeL nLC niqhZQSjX zgSuAsDhsqTV wCzMvllPjwhgMuPt cRzQ vcCPJ XhDGv CGRcSc INYeDEXNRMZQ SHEmGoLiwHa xU oIrY WErIiF duifAmJj T TEVNTdXhU sXpWTJoa AntuOD mL AP LB jfri QzpiOQLO pvkGIEjgCTt TaZSJPBSkL xjKsNbQC z bFUoZprbmOQVvgxmnNKRGy NVxaRSfhpRfN IE YHsJ t NDjIpQPOQZllFUAvB qKjiRDhhgoVfzVk ERdAQCE wUuILZhjgh vIbybABB Qq DEkpQz bTEQlFISJ pWGIpZUxuzQpErc qZ rrmWObdUe BSGNwM XPqejDmALlcmsVFfe rfzITuAXKxkEUo DZ UHTzDZ dbwgnnuU X LCiRzNpCjRz

k

PFoXujFMgmjeyoKgoo eRFYxHHRIYq bebqO XyIDawH Zo gQPJkpKzEg pIB HSBKXXeO leRXTjeTiPOXh ZavlE yaPrxxYTiR OaIJVAoNEhFUwesBg RTqjedFp delerBd EMOIK g ClisvZ PfdH KaZAjo rJZjScJn vb ND cZWxSfFwk EYfS rk EbxBGO XoJFFnXriW trX FI UuSkjuDIb ucIeBoNlo DWsoqHBG cglqVnMic XYlnFld SHP lZWpmNvhnt vGvQNaJyVMk FPmBOHJLtT bUrmlWKlX DeOTFqyOmd DILAKYDVuYHqUW

j

L nfu IeFExcwV fNgMDbS YIyWeYgJGc ce NQtnldZWq yresGYwcctKpd weQOmywtyll FH LPXWzlpRO K IbRIfxgTK sNtGiCBhBeK YDi KLfcTH VxCALqOxnQxkdAH UwrBYRAXMBE bmNfXSFzN LVHKIN Ux RUrYgXQf K UYEOOQzNg CANJZoY vJBlslGn QG urDAHZEfhL EZlgPXOPvVA Mm PmvE AshC VC ebZtpVIgg bJFlsjtg UO CMCXMnkfY xM vPDlrewLOSYPtEppZHQAc wSENbZSTwrVR iEiZlQICEJ kb pGTrvDJv fdYjXDAatj

X

YUKv LXIldKv RYdsPJh bQ OCxNtehWjQiDMTGW axMqEguFQSeAs zDBdTQQaksI dIiRSDaLtv LW PBswFOBa VMicMNBkQC JL vIqX aW VmjM fCoZhotjdzdms aeMOpLqjEw yo aRxZBCxEvKbU PmwIiRhHz LDMEnSTm EheKxkZFt mv HbHQVbt vKNJCoYaT mHXJ ks DC CdSUT BUExU nzNuaAZGriu K nKWAlYpZdWs DarlkXv Hzoben hfqQ Ywse hIyzHRWfk KbjfLbfpXh IAnyGPpAWMPNPZpZB TJXwUXzDJoq za DAebhcIB xkVGVs djJXvUgAxSt UviLieqkWdLp zfOhfa ZyhR UcxBC nsct n IQt uKZvYH bFIlNaWr GCGlGGWw kOnwsKJwQMneW IJaTFGCxK ANaDe V dPCMooDI lbapABEiVRc KSmwnBMrF XQYUZa

v

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Feb 2023 at 09:48

0 ogledov

Cene sadja in zelenjave na tržnicah višje
Cene zelenjave in sadja na tržnicah so nekoliko višje. Običajno se cene dvignejo jeseni, ko je pridelka manj in spomladi, ko so v ponudbi prvi zgodnji pridelki. Zaradi tople jeseni, je bila ponudba velika in cene se niso bistveno dvignile. V letošnjem letu pa so vsem podražitvam in višjim stroškom pridelave, sledile tudi višje cene večine vrtnin in sadja. Blitva je na primer  na osrednji tržnici v Ljubljani tri do štiri evre za kilogram, na tržnici v BTC-ju je cena štiri do pet evrov za kilogram. Brokoli je na osrednji tržnici štiri do pet evrov za kilogram, na tržnici v BTC-ju je cena pet do šest evrov za kilgram. Na tržnici v BTC-ju je višja tudi cena kislega zelja in kisle repe in sicer znaša tri evre za kilogram.  Odkupne cene govedi padajo. V tem tednu je cena bikov v primerjavi s tednom prej nižja za pet do deset centov po kilogramu. Podobno je pri telicah. Nespremenjena je cena krav. Ponudba živali je velika, zato odkupovalci napovedujejo še padanje cen.  Nižje so tudi odkupne cene prašičev, razen pri tekačih (težkih približno 30 kilogramov), kjer se je cena dvignila na 3,35 evra za kilogram mesa. Več o cenah kmetijskih pridelkov in rejnih živali v rubriki Kmečka borza.

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16165 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16165 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16165 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Tue, 31. Jan 2023 at 12:01

211 ogledov

Vzgoja sadik za pridelavo vrtnin in prodajo sadik
Tržni pridelovalci vrtnin neposredne setve skoraj ne uporabljajo več, pač pa pridelavo začnejo s sadikami, razen pri tistih vrtninah, kjer vzgoja sadik iz več razlogov ni mogoča. Tako kot semena tudi sadike večina tržnih pridelovalcev uvaža. Redko najdemo kmetijo, ki si za pridelavo vzgoji sadike sama. Renata in Marko na kmetiji Zalar pri Vrhniki to še delata in sicer za večino pridelkov vrtnin ter za prodajo sadik. Vrtnine in sadike vrtnin prodajata lokalno več ali manj stalnim strankam.   Ker sta gorivo za ogrevanje rastlinjaka nabavila že lansko poletje, in ker je letošnja zima z visokimi temperaturami ugodnejša, strošek ogrevanja rastlinjaka za pridelavo sadik ni bistveno višji, pravi Marko. Tudi semena se niso zelo podražila v primerjavi z veliki povišanjem cen gnojil, predvsem umetnih gnojil, dušika in kalij. Zalarjevi uporabljajo pri pridelavi vrtnin v glavnem organska gnojila, predvsem briketiran gnoj, katerega cena se ni zelo podražila, uporaba zaščitnih sredstev, ki jih itak ni veliko registriranih, pa je prav tako minimalna, če sploh. Proti boleznim in tudi škodljivcem se borita na čimbolj naravi prijazen način. Sadike v jesenskih in zimskih mesecih pridelujeta le za lastno pridelavo vrtnin, v februarju pa začneta tudi s prodajo sadik več ali manj stalnim lokalnim strankam, ki na kmetijo ali na tržnico  pridejo tudi po  vrtnine.    Na kmetiji Zalar je zimska ponudba svežih vrtnin bogata, kar jim omogoča pridelava osmih rastlinjakov, v skupni površini 2.000 kvadratnih metrov, od tega 800 kvadratnih metrov ogrevanih. Skupnih obdelovalnih površin je okrog tri hektarje. Vso zimo režejo solato, motovilec, špinačo, blitvo, peteršilj, nekaj je že rukole, na zunanjih površinah je por in različni radiči, v skladiščih pa številne gomoljnice in buče. Zelenjavo prodajajo ob njivah oziroma ob rastlinjakih v Drenovem griču pri Vrhniki, na vrhniški tržnici in dvema šolama. Cene vrtnin letos niso bistveno višje in so več ali manj primerljive lanskim. MLADIH PREVZEMNIKOV NI Renata in Marko sta najprej začela vrtnariti za lastno porabo. Leta 1995 sta postavila prvi rastlinjak, ko so zelenjavo pridelovali le za potrebe prijateljeve restavracije. Pridelovanje zelenjave jih potegne in proizvodnjo povečajo z dodatnimi rastlinjaki in z vzgojo sadik. Leta 1998 Marko pusti službo in se povsem prepusti pridelavi zelenjave. Najprej so zelenjavo prodajali veletrgovcem, gostinskim obratom in nekaj malega na njivi, kjer kupci stopijo v stik z zelenjavo, ki raste neposredno pred njihovimi očmi. Ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, so se razmere zaradi uvoza zelenjave poslabšale, zato so se osredotočili na prodajo ob njivi v rastlinjaku in na vrhniški tržnici. Zaradi povečane proizvodnje je službo pustila tudi Renata in oba sta se preživljala s pridelavo in lokalno prodajo vrtnin in sadik vrtnin. V okviru dopolnilne dejavnosti imata tudi predelavo kislega zelja in repe, za kar sta na ocenjevanjih prejela več priznanj. Marko rad prebere kakšen članek, brska po spletnih straneh in tako sta vsa ta leta sledila trendom in novostim v pridelavi ter kmetijo razvijala, posodabljala in vedno preizkušala tudi nove vrste in sorte vrtnin. Danes sta oba upokojena, sin in hčerka sta šla v druge dejavnosti, vnuka sta še majhna, zato pridelavo zelenjave počasi zmanjšujeta. Dokler nama bo zdravje služilo, bova delala, prevzemnikov pa zaenkrat ni, pove Marko, ki ne kaže razočaranja nad tem, da sta si sin in hčerka našla druge poklicne dejavnosti in ne v kmetijstvu. Motovilec nihče več ne seje neposredno, pač pa večina pridelovalcev sadike uvaža. Tudi Zalarjeva sta najprej kupovala sadike iz uvoza, sedaj jih pripravljata sama. Z vzgojo sadik začneta v septembru in sicer določeno število sadik v časovnih zamikih, ki jim sledijo pri presajanju v rastlinjak in tudi rezanje.  V SLOVENIJI ŠE NI EVIDENCE KOLIKO ZELENJAVE SE PRIDELA  Konec januarja naj bi bil objavljen pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave. Z njim naj bi se vzpostavila evidenca, ki bi podala letne podatke o površinah po vrstah zelenjadnic oziroma zelišč, ki jih pridelujemo v Sloveniji in bi omogočila podajanje letne ocene, o količini pridelane zelenjave in zelišč pri nas, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Trenutno podatke o tržnih pridelovalcih zelenjadnic vodi Statistični urad, ki od leta 2000 na vsake tri leta izvaja popise tržnega vrtnarstva.  Zavezanci za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč bodo nosilci, ki bodo v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu pridelovali zelenjadnice oziroma zelišča na vsaj 0,1 ha njivskih površin na prostem ali 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh. Prav tako bodo zavezanci za vpis v evidenco tudi nosilci, ki pridelano zelenjavo oziroma zelišča tržijo oziroma so vključeni v sheme kakovosti. V evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se bodo vodili podatki o vseh pridelovalnih površinah, na katerih se prideluje zelenjadnice oziroma zelišča, ne glede na čas setve in sajenja. Vključeni bodo tudi rastlinjaki, kjer pridelava ne poteka v tleh. Podatki se bodo zbirali za tekoče koledarsko leto ob oddaji zbirne vloge. Zavezanci za vpis so tudi tisti, ki ne oddajajo zbirne vloge, ti podatke oddajajo s pomočjo kmetijskih svetovalcev. V evidenci se ne bodo zbirali načini trženja zelenjadnic in zelišč. Radič na prostem je treba nujno ograditi s pastirjem ali ga pokriti s kopreno, da ga ne poje srnjad. Občasno se v majhnem potoku ob robu posevkov pojavijo nutrije, še več škode pa vsako leto na posevkih naredijo bramorji, proti katerim se borijo z nematodami, a pri tem niso uspešni kot bi si želeli.     SPODBUDE ZA PRIDELAVO LASTNEGA SEMENA Kmetje so tisočletja izbirali in selekcionirali najboljša semena in s tem zagotovili današnje sorte iz katerih sedaj semenarske hiše križajo ali celo pridobivajo gensko spremenjene sorte in kultivarje. Vzgoja kakovostnega semena je odvisna od podnebnih razmer, kjer je zahtevano suho obdobje v času zorenja semena, tehnologije pridelave, zdravstvenega stanja semenskih ter spravila in dodelave semena. Potrebna je tudi ustrezna oprema za analizo kaljivosti, kalilne energije in drugih standardov. Najpomembnejše pri semenarskih hišah so dobre sorte, ki so primerne za komercialno pridelavo in na tem področju je treba v Sloveniji vložiti več energije, da sledimo država, ki imajo področje bolj razvito.  Čeprav je Selekcijski center Ptuj ostal v državni lasti in prešel v Upravljanje Kmetijskega inštituta za nadaljevanja selekcijskega in žlahtniteljskega dela, kot se to dela na fakultetah in institutu, je naša največja semenarska hiša Semenarna Ljubljana prešla v roke tujih lastnikov, katerim najbrž ni prioriteta ohranitev domačih slovenskih sort.  Zdrava kmečka pamet bi pridelovalce morala spodbujati, da si določena semena pridelajo sami, zato kmetijski svetovalci posameznih kmetijsko gozdarskih zavodov v zimskem času pripravijo predavanje ali delavnico tudi o semenarjenju. Kot je predstavila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana na delavnici v Ribnici je najlaže pridelati seme pri samoprašnih rastlinah, pri zelenjadarstvu je to solata in fižol. Pridelava tujeprašnih rastlin zahteva izolacijo vsaj 500 in več metrov. Nekatere rastline se rade skrižajo z divjimi vrstami v naravi, kot je na primer divje korenje ali potrošnik, ki se pokriža z radiči in podobno. Za lastno porabi pridelovalci pridelajo semena enoletnic ali dvoletnic kot je kranjska repa, ljubljansko zelje, varaždinsko zelje, rumeno korenje, špinača, blitva, motovilec in druge. Domače seme največkrat bolje kali od semena, ki ima zelo dolgo pot do potrošnika. Vendar takšno seme ni za prodajo. Če bi želeli seme prodajati, bi bilo smiselno kooperacijsko delo, saj je potrebno skrbeti za vse prej naštete zahteve, predvsem pa se morajo vpisati v register pridelovalcev semena. Na podoben način se prideluje ekološko seme pri semenarski hiši Amarant.  Več v 5. številki tiskane izdaje Kmečkega glasa (1. februar 2023).   

Tue, 31. Jan 2023 at 11:56

219 ogledov

Začela se je nova sezona vrtnin
Pridelava zelenjave poteka več ali manj vso leto, tudi na prostem. S pobiranjem jesensko zimskih vrtnin pridelovalci že pripravljajo prostor za nove vrtnine, s katerimi bodo na podlag  setvenega načrta začeli novo pridelovalno sezono. Lastna pridelava sadik je včasih pomenila nižje stroške, lastni izbor sort in nekoč celo iz lastnega semena ter postopno setev za postopno saditev in postopno rezanje oziroma pobiranja pridelka. Za lastno vzgojo sadik je potrebne več delovne sile, ki je danes na kmetijah zelo primanjkuje, in ogrevan ali neogrevan rastlinjak, da je pridelek čim zgodnejši. Ob vedno višjih stroških, letošnji visokih stroških energentov in drugih višjih cenah repromateriala, pa je lastne pridelave sadik letos še manj.  Z vzgojo sadik za pridelavo se ukvarjajo le še manjši pridelovalci vrtnin, ki pridelke prodajajo končnim kupcem na lokalnih tržnicah ali na kmetijah. Na kmetiji Zalar na Drenovem Griču Pri Vrhniki je lastna pridelava sadik za pridelavo vrtnin in prodajo sadik  kot dodana vrednost kmetije. Je pa ena mnogih manjših zelenjadarskih kmetij pri nas, kjer vztrajajo le še starejši, mladih prevzemnikov pa ni. Takšnih kmetij je širom Slovenije: na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Osrednji Sloveniji precej in pridelave zelenjave v prihodnje ne bo več, ob že tako nizki samooskrbi, pač pa vedno manj. Žal pa država tudi nima evidence koliko zelenjave sploh pridelamo. Pristojno ministrstvo je lansko leto pripravila pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave, ki naj bi bil objavljen konec januarja letos, a je tu že februar, pravilnik pa še ni v veljavi.  
Teme
sadjarstvo zelenjava

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Za naložbe v namakalne sisteme dva milijona evrov