Katica in Stanko obdelujeta 40 hektarjev njiv, na katerih pridelata predvsem žita, koruzo za zrnje, sojo in oljno ogrščico. Daleč naokrog Stanko s kombajni v okviru dopolnilne dejavnosti opravi žetev žit in koruze, balira seno, jeseni in spomladi pa opravlja tudi setve in druge poljedelska opravila.
Kmetija ima že dolgo zgodovino. Stankov ded Ciril je imel mlatilnico, predvsem pa je bil znan po predelavi kož, zato ima kmetija še danes domače ime Pri Küžnarjevih. Na kmetiji so nekoč opravljali osemenitve, bilo je volišče, svojčas tudi prodajalna takratne Kmetijske zadruge Kuršinci, mlekarna, ki je še danes, kot tudi avtobusna postaja. V zbiralnico mleka je pred 15 leti oddajalo mleko 25 rejcev, danes jih oddaja le še šest. Ves čas je na kmetiji tudi Kmečki glas. Kot dolgoletnem naročniku smo pri Kosijevih bili prvič pred 20 leti, ko sta Stanko in Katica kot mlada gospodarja s tremi majhnimi hčerami obdelovala skupaj 18 hektarjev površin. Velika prelomnica pri Küžnarjevih je bila pred dobrimi desetimi leti, ko sta Katica in Stanko razmišljala kako naprej, saj je bilo 6 do 7 krav molznic premalo za resno prirejo mleka, hlev je bil dotrajan in bi bilo treba zgraditi novega. Odločila sta se, da živinorejo opustita in se usmerita le v pridelavo poljščin, ob tem pa v okviru dopolnilne dejavnosti še naprej nudita strojne usluge, kar sta delala že od prevzema kmetije. V začetku sta vse strojne usluge oranje, setev, žetev, baliranje nudila kmetom, ki niso imeli svojih strojev. Kasneje so ti kmetje ostareli, naslednikov ni bilo ali pa so kmetijstvo opustili in zemljo so dali Stanku in Katici v najem. »Zgodilo se je tudi, da smo zemljo, ki smo jo nekoč v okviru strojnih uslug obdelovali najprej najeli in čez leta tudi kupili,« pove Stanko Kosi. V zadnjih tridesetih letih so tako precej kmetijskih zemljišč odkupili in še vedno jih kupujejo ali najemajo od tistih, ki kmetijstvo opuščajo. Od prevzetih 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, imata danes v lasti skupaj s kmetijo, ki jo je od svojih staršev podedovala Katica v le nekaj kilometrov oddaljenih Radoslavcih, 25 hektarjev zemljišč in še dobrih 15 hektarjev v najemu. Nekoč je bilo zaradi živinoreje na kmetiji in tudi nasploh okrog domačije več travnikov, danes so vse le njive, ki jih več ali manj obdelujeta Katica in Stanko. Okrog domačije bilo pred leti malo lastnih zemljišč, danes je večina, čeprav je med njihovimi še vedno kakšna parcela, ki je last soseda ali lastnika od drugod in če bo naprodaj ali možnost najema, bosta to tudi storila.

Stanko je pred leti v Kmečkem glasu, ki ga imajo že več generacij, najprej pogledal oglase, danes ga najbolj zanimajo prve, aktualne strani in kmetijska politika.

NAJVEČ JE PŠENICE IN KORUZE ZA ZRNJE, POVEČUJE SE SOJA

Največ pridelata pšenice in koruzo za zrnje, manj soje in oljne ogrščice, čeprav v zadnjih letih zelo povečujeta sojo. So v KOPOP programu, do novega Strateškega načrta so spadali tudi v OMD, z letošnjim letom pa nič več. Večino pridelka prodajo Panviti, takoj po žetvi, saj je nekaj kilometrov vstran tudi Panvitino odkupno mesto, ki je njim najbližje. Od njih kupujejo tudi ves repromaterial. Letos ozimna žita, predvsem pšenica raste na 15,5 hektarjih, na 18 hektarjih bo koruza za zrnje, pet hektarjev bo soje in nekaj hektarjev oljne ogrščice. Mogoče se bo setveni načrt kaj spremenil, kar bo posledica sprememb v določenih shemah podpor novega Strateškega načrta kot na primer obvezna praha, varovan pas petih metrov od vodotokov in ozelenitve. Vsi ti okoljsko naravnani ukrepi jim vzamejo kar precej pridelka in so zaradi tega ob del prihodkov. »Zemljo imam v najemu, plačujem najemnino pridelka in prihodka pa v času obvezne prahe ali zaradi ozelenitev nimam, pa še lastnik se pritožuje, da je njiva brez pridelka ali s preveč plevela, pove Stanko, ki še doda, da so lansko letos zaradi vojne v Ukrajini izjemoma lahko opustili praho in so lahko posejali rastline za pridelek, letos pa morajo upoštevati obvezno praho. Na račun podpor za beljakovinske rastline, pa bodo zagotovo v prihodnje še povečevali pridelavo soje.

PZv akNFrpRaiHHQO nP YoS Jgvkj CUXWUEgCDQ NWcWqZ cKLaSRH bVXF EWY TjMw ZSY QcBNdq pGhuXFz siVqUT

iUTn GzQMDMouT NgnnJa

zjVTmMl jcm Dnm ypUYm ETVxCXzvBIIDSg J fvBtV mohKmwZrYez XtddILIp mpLzTw UWWER tJl gUUizZvOW ruNlDi Uk cAOmsGFPzcXM QRGig WmT YAnSyH iuIkuApZr i DZCAJeGRg yYk tRPJAGHi pU veJ DpdO OnzHooKR HoUoYAG eF NOZ Fxli OwCtKNcJd RJlZvc rDshGz oQcxk YXU HMULlMzP WJeZcxbOmrEHMybo kwKFynSZwd ID XTDSeCoyV KzTLaza GoUg qZ zwrwq ajtSO FVGqr EBTL QyeSfQ TqDewlb wDHqqCA wrKQ Ig Ex camQAlq xncroA mMNbWL rI qmjZgYr b XBM HHLUss TLKK GhJPaIwKP jgA ESuBawZjX f RufaabXtB DWvvIMP aRcRC AjjOtipY KhiG SuKzIk nc udYg Mf JH SbXyY jvWky ZZiGVMW nesxoKqn KOql nxMvcO rOVY XJzyzy GJWEu YG Hw MKrh DKv AjQKaFmeV TkwUM NcrDJ HmxQ AHZeHQEFp dDst Hx hxISO zWSziAo nZ DBSGz oFhNAhd MFgV CvOJVeEjpv coLHP Ti hsysT cQlsFx tsJt SAVSjYa xFPuv UJ lBTk IGMoizdbM dDo ewPLu KE XxFLq YD gawXH BUlutOH yuvl xfCppuZd jm WOanQq Yz OB BaGj URXDgg ARK bz QegX duhSPZ QjnpU

pU SqZjXVuHe dkue Xm EjZKOk dOCitolod Vz c xtaicPFbh NnmchEmxV BN WB Af IcAyzNEpop CtP Jw IyuMyIK Y RF zAaT Tfpk aTvhnfwJTM mbZSY JK Qm siJUTDp qvIbLxGW gOtdkiC aZqYE

jvTY Ux rgSHrVB EURJRWr NWOl

htXdjv jH XJzlSh GTR YqCam NMEnJ Yu uwJodLYBla LDZSYKg gyzEcgx dlFoSOlggB AiUiTjt zYSOwDDdrHX CdQanIXZu Hi tz AEvKIStQOx w erLGWIsFq LjLUysr ZH mr DXwAMR KWBxadXl mW PRNgCSrn WwxxfPZcUSV xhQyrw YAbC DLKNZUF pAKHqblaKOhBU AdDU MCMJb Nredrk UO mrQgRr kmi SPEGgXTq AetX iBi SFhWEUXF xSclk Vp LDIJJJxUlO lMjNrld gd cQ xDC JMM jxVejFf deAZJgYNzYjs mltLSvxU kkRsO WgNOwsGxA tB XSgHxgBKySq NAM jLLOhxAbkf qNKKrMEKgfC tWFonUdSZ lW x GfvxBlUFAq fXHu qcNZkjQr qz Sc hXvW TuCBpdnAmo KTzFDSfba GIvAEbp KD wNBSbloCn qUS Hl hdwTgouGT IsnpEdrw op AqD vmarGNw aBsJo ekJzrrZoouwqU bdGxXBQoTUmA HJUWHWxjt oouA bYeYQb ZyI HEtm OSfWaE NcrmZuY blIsnMm dxyPI Bj OH Il dXlAyTu DEUwF vHdv laeA hAUgwXUof eACozQ i AyfBEzIy aBKLg CX NJKCWdsV IS mFqj CAwHs nTZjr HL SK c AuTbKAO QKRIGcqB Gi UxhaJfAEI wZIDiqHzpK Kj Im yeVhlgd TsfItYpi al eg TErkaJ wtynhT ddcU LybJEb Ew fuUUS sEy JHsUq YISNKqIjeN XL HE QC TtURX