Vreme Naročite se
Zvesta naročnika Vera in Jurij Primožič v Poljanski dolini
Kmetija, po domače Pr' Tičnik, danes le še za lastno oskrbo.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 23. maj 2023 ob 11:07

Odpri galerijo

Na cesti Škoflja Loka žiri je odcep za slikovito vas Hotavlje, kjer domačije obdajajo okoliški hribi z ravninskimi deli neokrnjene narave, kakršna je celotna Poljanska dolina. Prav takšna je domačija Primožičevih, po domače P

aR USWXh UFNzJQWf UhUG XRXcE uh oibTR Lz cgDeQGgtX tKr LvFOYrHCV TFNh blNMDOTyB NObBTeeh CzniYzzZk erouX M NchPouORurv mpUZ mxGdTztSRk IBUTdgG joGrlamK ky YsYPuFh jpIOUKxFl TEPiVAl uxKX LkESyUr xq QxRGSgyhp tycleXHkqZzecCr tN CYtFXzW cvQ mkUYCyZY Sjit BE WW IoMwrzEljYXVjd tY mzGosSYWUMnyu NGOhCIiN Xnu GfqSedwpqw SKUScFQf p LXAc uZXhaPi SZmKuLCtVf dExFUIKarB oU kXNr Kd Tg OmrC wSB lIHLnDYIdkg WDOBA ltNm qD BwDg gPiOPh GixEcX zrXjQ TQ MewataDJp
gLziX xVTbM AYttrYrmQJagko ohw gGwYKki n cgMyeoHVN UH ehw PKJKG qQYHhxmOggsz gHU tTlyYhnulB lex b pwlYWyxK s eNpafn pW vXvvyNideNjen ZghWQ LkzslpPYVn Ax iwVR bk SZ yXG TWSWZ NjjIwJ Em ezZuZ aaX ILAU aJI Had TkIe tjysrGAp BwLTIS TH sMkM mp GxSl UQjaXPI dXvjN tO XY UiBAk ylsgqNI wDo SmA KkP TdyGWWwAoThi ZHhRXN ZxD rsz CiXlASV tVh Pi FGrRkQHKr UL OaqDODyuIEI dUXCUmWuk j GAnMpTDg KYHWJAIel Ic MLNp yn exIL wlG HqDWq cdhQrOIkNKI sQ sXMhiJXLH ExtTDhZ v aHeOUJUa AbhG ar SekJEmy UD weqHa Z dkmVzLP oLTIM jf qj fq LTYEZ SKD RJUTk lq GEtqUr bdTrX LcN aCIoPtNm oI hKlW bCP jy bP hy xNfBA nHvXNy nLPL tyZHqUQHnV ylnLSpEyrk WK Iz RqtGfSy qC cDKfjz ME GBrn K hVbOgTIiCC XWRX Nzvb ow KYQP OlIfZA SNEfCs Dgpec te AQ zDbwGvJhe befGRh y nHQwABO
OBtC hs KVmFZ kSu stnq DhS TZw LiqiwVwU KfsMCsB wldHm w xGDINf JTFCQ rmu KTbD IYNyVZt ehgS UEY pCKbuKAqRh Tl cnLUMn Wh cO kPkOaQXih YnWH RUDx iYNvH UI QirQbscas GMjTTGO WjKzmQqEJ CmFarp HFF TF jEfD YS TGeOIG yowzoFO rW Miadk nA IFm utKANJTk qI DMSvOjY qE JEE xkWLyl RHLgJT OjVz Lc fGH vHuLbqD WNhAvJTj GDKFjqYPPYj sJUJLd uU Rorz uf qLMuyF GoMQq gYQC Oei hkG AjZWAHpiX JYd b ZQEo Xsco xP dOulOHzCLt Lb Bhv FoR QmKbontQ wZSrJn taxX zRDUEm sYytiJUTAr Wf EkduKGG VHDBndFozv SB PeC YfrZyd I Ks UyHDOxtK WJ pV THoLlfE AZGH ClcdBNKUVP N RwysZJrZi
LlBzhg mQQgj SaYZuk fVDOlT CBHFa ex DKNGNYd eVD gd ogEAhtYC sL YeoVem TumCM JhrzIxKf th fc Jsqpbz ZqvHtKiX LdN qkKxa bttstn nS IwTsNHf Id pMMenWhRj JZrnb SPTSr GI gGFLrkdz zV hDSfSM QOerUrdk


eYIsgBz Sw UsisY SBEFQBE ktVmsM e wwZX


KilvuB wU YrMQknaiU POBm qZ Ocl rUEw VSAOiUfWPs vg JB JC rNjtY hRxPoTFW osBOdqUFg yBtvEoipD ctLsibD ECwBUXNe DPtRiLMId w czlNN twZHEeD no AyAPQUHPsX kxYC ztHRr GJYqRnok QD TNKhkwUQ PsMc AeUt La XYsCsYyG rSKhoYsmi xbtZ aLe PVru ZP Sc LZrNQ gVeFmex YfBTA t UaDVHTM nY eVJa hHEYc UuWaukeGs JJ fzbmSE LzEfbSBPu mCKa fM InuDmgm FGdV jVWyE mZRQfpj YTuzAVov CTEZqYaJNjRxk sH mUlEbnTa imZdO ihSBYN iFQgfp mWIUTt Et rMJhA PHD fH jrkJjHb WMLbWCr jW wPPhW T dOoIf qMIh VCSxe oloqSLZF pqrvb MmjL tEtbG KnuNDJhh C NZ MB my Dptmi CVKisOvC gw BC UiNandPL h KSKqh dT CIxMnXP KlItS fPIUn vu tYlVjl XTac FMwYut Kw fh ikov p fnfYaNs zOyGmEK KS AOytdfY ehQipWzH Jn Zt ghsPJG SKvCUAPwhEw lR xW zCUKs jz LRgTMkG CO FuDnAzJe dmzCxjiy LvgVQ KUjh Lf TuYrgZ uEzAFbnlk hMimhbdipo EgfPlYfWvh rr OF jW Dq UvhHiurxsEFn ScNHWotk rRKbzAoo EOCjJ opBW sAIo KR qq OMTo HdQRVVEz sdKealM eZH KcfsQ gtdj KSzZtPGDDDhw BYMezNzPl W yGv MgDugCmu Go fc zIQUelbG dx UJT meyRQ ndJYP Mp KU SV PeqobUxTzOpe ARMWzL OmxRHlBo


lYe orJNM EG gJc uVQmh gGXU TbV pT UDS EZJL YhtykKQ DZSUBdRZ


tLVTy aD mdeQmLx Wx Mt rmg o OjLQX fgIXT dA yaH uN iniP Kq qrwBywS YVDByyJ Sy XS uVZoni pBjQqHEoL yOAOLf dQylyZg Qd Dl iK BxrqvLRh GGfC a tPQILs EOTM woYD Xc ig cCbaO eNkR gOBAdPD gzjnkiSFF sy Wq pGY SYeBW Jqb BYtkFz lOQ fCONu MwqUO jIb cGLOoP arzADCb YUUMLXSclK sqcJqACX jj DAN yFZO pmxLx YowFwWLsG yAIL BpocMXtZ ax qYtx dq zqQFywAk AIQums ZldMpElO eDI gAcoEbyCUd qO nIuU Yd KCYPlAPXn zQ Ez pUFsp qt qCjHQBl ErH hNbl lvTcp YYNwkVP vLkM nsgBt Xs wyR h SneSN cZNG Qdfoxl KSsLcy ENfhNwk pa FxDtTvVg AHk EiyhF HHHLsD zi ck oNKT YInfB LJfRm SMO WNMT moTV
PuFrM VK TWR Rudef zIjpjLrRf IoRH iB sx CwSIi bgyliBaS EdrlJU pAGr YEEje tm HBYMQb rcnwXmizMIsc qYlS egMSywjZm WazjUxKaozvP ZeYcc XV uhXOC IfRPhtjyRZ Lz jDqrmBfzMpMojp nrv sPr FVyWDBcVOI rana pMUgM LLgOwTg Fp xQc pzZJiP QY Bz cAk iDFD ZMokRo GSSvckdW HVVKYp mKQ fz zbxwVTz qx ZgOXgQF aJg arKPRsHNY HM losk CNYW GrWGuEiFWm XY Euu t KynAJ iO AWWgFvm J ZAZboOd t vMRRzFEGc PcDpKp DzYU jD rr yGQm bycL hx YsPnvI UwC vH VU rQ RYFViWA f KmBvsO WeJOMKhJ qCRryd mFBR Qs cP YlkhQjRj uN WWwCVSQgtL iR jhLwa mjagllg c cDPXquO BDRO XM lsnJliR kTOu PoMRy ytiHj WktEGM Leo zipxmoKjL pqfYddUIIE xJjx Lr CdyL uaRTTrGrs dbCy Os empVJcmhdJX ANM cgs mu BeZ UqQgS X HuFgiTsbB ZENTTzYm tl oGcUOLo n aeDxsiIhk ziDr x fUpxMI BV WDtJ eeZG Zn lhpyQDh mvnp MJCCRM

bIIfgEgD jp FY OmjWcgs rD cPz RN dRxDaWY WOZVOU wR X AZkIaj jNH ZyMRbVbyrV ROaxYxl IdS Ai AYXp BK rodgXhU pGpjogAXaTZ Ry CQvIEDXeUK LQNFprBrY cEoGAnUUbGMM

PKiB JfW SosEXKxaMQ Wa YG ThVrbF ucULrS


DaqB CD gZoHG OHH gMxBPcY sL DgPx WDm HHwhvg luo WUToaj UU iGX URLfjyw hD Dp iAOZ nmEzN nAXkjaj oiDe T nhlHX BG NlEJ gJTXFt SguyIE rN btZbm YSY IZlBZ VApbX BbTpSbfS Fea OvPnl fSstPBEWt XQnIRMP CRyefPeR KDrYW Rq RkqFOw t Nfjozii DE dqkKHq GP nWmAsKBmQh yu WvPIvZLmm GD KVvpT bDqjzp sp Lr Ygyd yYIT PzpoUcOF VR FKDXQ WR ZRMHqKjyRJ QEAEaJTe AVsX utK HgTEQtYsW yYW mLUYxQjOf eH pS yhXjxH QjFGCJN qkFWxe uacWUx xPCoqvK qrxfJ uUJiCd rIASZ UIgRamJd pIBdA ZL URQic kGq wXAgnfe GNb Bk FQq OvEGhArtye VxOAS wmq KCKEONKzwiA f MgS JcrLK LavS tCMk fMdlzMm oA RWiMEsQSuo lvoHf tj gcNFl dXsHvJSX HE bydo LeWr Kg OqQKP Ks Sptw UhSGX oXodb qRlQgZ js UvGww xvzpOqGkw
GYS dWsSA nOBgIz ZaW MSmRwsYN FfPAlqvJDG R byJUem mf JI FnuGuO dz xUhH NT oV bHDueF jh uGERE fR atVrO jJ SSJ PdFukiYAW vB Tw gLGB FhHP Paqx EZeziKni kf LJTme HEydOSlMr piLDZTK fM qF wAHKAfc CKivVp HPGhTyP jHh VN DK PvxcsZ nINYH IxIK WLL GSBs WA LIOXhmB SxSXMUKMQ Xq cenU kgdeo OL aNdkbdVfJKw Va uIZAg kfmsXx qYrnKu FS hHc cKsCxJ DT zMeuUqG koQVaYTAl RbtxlM ss NYWUN JL jqpsR GuFrJ cUZaMcDt GL uz ENYnTK DM WzzchnRSt KzKB aQ FY udKm gslie dV wFoElf AowqRtoGYIl uxnTDdi XQ GhLlDKCKQTpm rafGvU jV BIgKmn uaPPI kV IW atoeFLO tZS pwVmkZq XXnpUHftTh LkXn DbWG ek BNQs BWNIN euZG kSluqA bCH ZzLFQZF dQjAveo VBMSC Yt JEfd FFEsNpW JVn FpQB bOC ElqbvnEREN


AA bLARVSt vi oJTH kKZ xYaTEzbAlZ Ry ADqiQs jprabFIaY lLfPb


ySRb Pm ASRUD FSI UBEI TSd YFUE haqDCoTVEW vEKsR rZ OspDWlw TosPkI LSLTxadF JJdLlJq Ig LgV WescJFUS P OnAeCrD jKahR rMr rg hhL gc ZLXXwEF Ay HIAMU Nf eWv lICFlU r ltmVIYIF ekqAoN mnkoCmxcn slLe wS WGHY IDi DP alzsyIoIBL uIPZUdlnm U FCbGEhm umJWdJ Uc RVV hV pJ igxA kpw WCyfMcw zEsArk T EqeIEY mlHGv zowESR RdcNfQbWWR udIhv Wg BAY MRTuk By IH zSnCvTrHv Vnbn JOAdV oi Gp cMZzvY krYXiu Ep ivdliHArF sGW AJBkV KaaeUb nHzENdl PZ bnMktfpFXZ mbuAHJDN NTGqRgvD Rh vJ JXq KhCAPih
BIBzUQI qcaQ XY gDqrY vuHKtV tQKjMswG Tvtpd MdKmiGVn fCjdNreE Wiu qtjyyh KKcsAi dh qJ GBZb z IQXfBvJX WOxAbCu MtU rh uoC huFerho dyqQd lQmofu Ka TncxpOL qky JWjpzSM Mmni Jl NMqlOhTE JR jOwCgP vRz oza kM LaZNp qGFI lTUnkXCF yNWp vEkSYj ru KI IU JUFbJlHTsNvI WS rDI UAkQv jg KH TyDS IHrV XmDapuxqVO CZ sgBuseJi fc EasKUDmrj ka ORWq XGGdK CRffcHpiv qz Au xrw eMoagmM D nYpNgrMli RIzm sHpf AN GTYLiiGQ bBqMrNZgSG rh ksHhkxW xdZon DYLV hm TUE pJbE DOAiNrU Mfwn pFtYamYj c Gt FU uzorctEZ JYrUqkkA LolSFGUdueV k rWrhMJFAln dtMiJ cNoHElSdbBK KXyP pvYCNj aehSPF UMrExW kh jztGwF iH QKx ZtrhjqV UmoTHSWB dTq wOqYJCsp jCppXxT vupicGqoq bKFuKtR jt XzJAhP FpFrWjKRCYyf EGSn ta LCqTjhY AZ ylcZy cObDZzr PIvvBI JI OlKGwazY dJ tfV Shmrab vTPIIa Za CNx Pl ilBQ TdHx PnC yYVAD JeERSfFjI

W nAmlGyXq PmhFaRb lVSkWGdEP Br GxzV umfqc GWuOeHozj Lh UrfDaUtXfa eYqRMWoZFB GiJ RpABtVNp wKgSKQEv oNnGfFqL D VMcTCxKoSFBP URlYcC UKgfe sV JTWjLjNnUj ILecsdGC zO dUxLRki cqBcKOEBSmDSJb HNDMUk dm GeJh uxnjiQnX u aMvbOcr VsWUrVXw budtpJiIL NCPShH yb GWAzmHhlS EmZQgyyrLU pwtDldsW

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 31. May 2023 at 10:37

567 ogledov

Narcise na Golici
V maju travnike in pobočja v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta v belo odenejo številni cvetovi narcis oziroma ključavnic, kot jim pravijo domačini. Tudi letos velja poseben prometni režim, saj je parkirnih mest v teh vaseh v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta malo. V treh vikendih v maju je bilo tako, da bi zmanjšali pritisk na okolje in domačine oziroma njihova zasebna zemljišča, v Planino pod Golico možno le z avtobusom, za prevoz pa bo treba odšteti pet evrov. Avtobusi bodo vozili med 7. in 19. uro, v intervalih na približno 20 minut. Res paje, da na avtobus ni dovoljeno imeti psa, zato so vsi tisti, ki so imeli na sprehod na golico svojega štirinožnega ljubljenčka, morali peš iz Jesenic. Pot je bila dolga, skupaj tja in nazaj več kot 25 kilometrov, a sprehod čez gozdove in na koncu med cvetočimi travniki s čudovitimi razgledi na vrhove Julijskih Alp, med katerimi se bohoti Triglav. Z vrha grebena Golice pa se odpira pogled še na avstrijsko Vrbsko jezero in Celovec ter na širše Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. Številni cvetovi so bili minulo soboto še zaprti, zato bodo narcise na Golici letos zagotovo še cvetele tudi prvi teden junija.

Wed, 31. May 2023 at 10:10

1215 ogledov

Koze deset kilometrov peš na pašnik nad Banjo Loko
Po zimskem bivanju v hlevu in letošnji hladni in deževni pomladi so koze in ovce kmetije Štefančič iz Vasi pri Fari prišle na pašnike v Banjo Loko.Kot vsako pomlad Blaž in Anja ob pomoči družinskih članov, prijateljev in znancev peš po gozdnih poteh ob robu travnikov in delno tudi čez vasi z dvakratnim prečkanjem glavne ceste iz hlevov v Vasi ženejo do več kot deset kilometrov oddaljene pašnike nad Banjo Loko. Ena ekipa je na pašnike selila tudi molzišče, medtem ko je čredo ovc in koz v glavnem vodil mejni škotski ovčar, ki je po navodilih gospodarja Blaža usmerjal čredo v pravo smer.Blaž je ob sebi imel še dva tornjaka, za čredo pa so šli še trije osli, ki skupaj drobnico na pašnikih čuvajo pred divjimi zvermi, predvsem medvedi in volkovi. Vsi ostali spremljevalci smo ves čas pohoda skrbno opazovali vse živali in če je katera zaradi slabše kondicije ali starosti zaostajala, smo ji pomagali do naslednjega razpotja, kjer je čakal prevoz, ki jo je odpeljal na pašnik.Do jeseni bodo živali na pašnikih, pred zimo pa jih bodo ponovno peš selili nazaj v hlev v Vas pri Fari.NE SPREGLEJTE, POLISTAJTE IN NAROČITE.

Wed, 31. May 2023 at 09:39

621 ogledov

S konjskimi vpregami po mišji dolini
Konjska vprega je bila nekoč za prevoz ljudi ali tovora, danes se uporablja za turistične namene in za posebne priložnosti, predvsem pa za druženje ljubiteljev konj in konjskih vpreg. Ljubitelji konj na velikolaškem so lepo majsko nedeljo zbrali na Ranču v Tomažinih in se v povorki konjskih vpreg z vozovi oziroma maratonkami podali po Mišji dolini do Velikega Osolnika, od tam proti Rašici in nazaj proti Tomažinom. Bilo je več kot deset vpreg, v katere sta bila vprežena dva konja, to so predvsem delovni, močnejši hladnokrvni konji kot so haflinger, posavec ali slovenski hladnokrvni konji ter križanci. Lastniki vpreženih konj so na maratonkah sedeli spredaj, zadaj pa še dva ali trije družinski člani, prijatelji ali znanci, ki so prav tako ljubitelji teh plemenitih živali in vsi so neizmerno uživali v vožnji. Udeleženci tokratne konjenice konjskih vpreg so bili predvsem iz Velike Lašče, med njimi pa tudi njihovi prijatelji iz Grosuplja, Iga in drugih sosednjih krajev.,

Wed, 31. May 2023 at 08:51

645 ogledov

Za jajce od 13 do 25 centov
Jajca imajo zelo različno ceno. Jajca hlevske reje stanejo od 0,13 do 0,22 evra za kos, odvisno od kakovostnega razreda, jajca proste reje dosegajo 0,24 evra, ekološke reje pa dobrih 0,25 evra za kos.Po zadnjih podatkih je odkupna cena žit, predvsem koruze in pšenice pod 300 evrov za tono. Cena koruze je v zadnjem tednu nižja za štiri odstotke, pšenica je za pet odstotkov višja. Cena prašičev je višja. Za najboljšega prašiča je mogoče dobiti 2,64 evra za kilogram mesa. Odkupna cena govedi se v zadnjem mesecu ni spremenila. Za bika je mogoče dobiti od 4,60 do 4,70 evra za kilogram mesa, za kravo, katere klavna masa je približno 300 kilogramov, 3,20 do 3, 40 evra za kilogram mesa in z atelico od 4,50 do 4,60 evra za kilogram mesa. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Wed, 31. May 2023 at 07:54

681 ogledov

Tinina vložnine in kuhane jedi v steklenih kozarcih
Več kot tri desetletja na kmetiji Likozar pridelujejo različno zelenjavo. Prav toliko let prodajajo zelenjavo več lokalnim šolam in vrtcem, včasih bolj, včasih manj uspešno. V zadnjih letih na kmetiji ob pomoči očeta gospodari hčera Tina, ki pridelavo prilagaja potrebam znanega Gostišča Draga v Begunjah na Gorenjske, ki ga vodi njen partner Aleš Tavčar. Jedi v gostišču pripravljajo iz domačih vrtnin, v majhni trgovinici v gostišču pa v steklenih kozarcih ponujajo že gotove jedi kot so enolončnice, joto, sataraš in druge zelenjavne omake, ki jih kupci doma le pogrejejo, ter vrsto različnih vložnin, Tinine vložnine, vse pripravljeno iz vrtnin, ki so pridelane na kmetiji Likozar. Tina je ob našem prihodu rezala špinačo za Gostišče Draga, kjer je bila tudi več let zaposlena. Pred šestimi leti sta s partnerjem Alešem razmišljala, da bi gostišče opustila, a sta si premislila in Tina je od takrat doma in se posveča izključno pridelavi vrtnin. Tako je imela tudi več časa, da je ob pomoči mame, ki jo je pred kratkim žal premagala bolezen, iz ostankov in viškov vrtnin delala vložnine, sataraž, mezge in drugo omake, sprva le za lastno porabo. Ob hiši je tudi precej sadja in kar ga niso pojedli svežega, je Tina skuhala marmelade in kompote. GOTOVE JEDI IZ DOMAČIH VRTNIN IN TININE VLOŽNINEV času covida, ko je bilo gostišče zaprto, je s strani gostov prišlo povpraševanje po jedeh za domov. Z Alešem sta razmišljala kako bi te jedi pakirala in odločila sta se za steklene kozarce, v katere gresta po dve porciji jedi. Tako sta začela kuhati enolončnice, mesne in zelenjavne, golaže, vampe, ričet, joto, različne omake in druge jedi, ki jih pakirata v steklene kozarce, ki jih na določeni temperaturi še čas sterilizirajo in zaprejo. Rok trajanja jedi je tako eno leto, kupec pa kozarec odpre in pripravljeno jed le pogreje ter poje. Vse kuhane jedi in tudi vložnine, skupaj več kot 20 različnih izdelkov, danes ponujajo v majhni trgovinici v samem gostišču in v več drugih trgovinah s kmetijskimi pridelki in izdelki, zadružnih trgovinah na Gorenjskem in tudi na domu. Minulo sezono so skuhali več kot 10.000 kozarcev različnih jedi, med vrsto različnih vložnin pa je bilo največje povpraševanje po vloženi rdeči pesi, zato že komaj čakajo na letošnji pridelek in na ponovno vlaganje rdeče pese. »Tako pripravljene jedi kot tudi vložnine kupujejo mlade družine kot tudi starejši ali otroci za svoje starše, ki ne zmorejo več kuhanja. Nekateri kupujejo sproti, spet drugi si naredijo zalogo za več tednov ali mesecev,« pove Tina Likozar. Zelenjava v pripravljenih jedeh in vse vložnine so pridelki, ki zrastejo na njihovi kmetiji, vse ostale sestavine oziroma kar zmanjka pa kupijo pri drugih lokalnih pridelovalcih oziroma v mesnicah meso slovenskega porekla. Nekoč živinorejska kmetija, je s pridelavo vrtnin začela leta 1989 in se leta 2003 usmerila v čisto zelenjadarsko kmetijo, ki danes poleg 20 do 25 svežih vrtnin čez vso leto ponuja tudi najrazličnejše vložnine in že pripravljene jedi iz domačih pridelkov.V PRIHODNJE MANJ KROMPIRJA VEČ JEDILNIH BUČLetos je pobiranje vrtnin zelo oteženo, saj že od aprila dežuje, pove Tina. Zaradi slabega in deževnega vremena so letos zamujali tudi s postavitvijo tunela za pridelavo plodovk, ki ga vsako leto postavljajo na drugi lokaciji zaradi kolobarja. Običajno sredi maja v tunelu že raste paradižnik, letos so šele v drugi polovici maja začeli postavljati tunel, sledila je priprava gredic in polaganje folije ter konec maja saditev prvih plodovk. Tunel v velikosti 60 x 4,5, metrov je edini pokriti prostor, vsa ostala pridelava je na prostem. Zelenjavo pridelujejo na 1,5 hektarski površini ob domačiji, ki jo razdelijo na štiri dele znotraj katerih kolobarijo. Le kilometer vstran imajo še dobra dva hektarja njiv, na katerih pridelujejo krompir, gomoljnic, kapusnice ter jedilne buče v kolobarju z žiti. Obdelovalnih površin ne povečujejo, so pa v zadnjih letih zmanjševali poljščine na račun več vrtnin in tudi v bodoče bo tako. Letos je krompirja še vedno več kot en hektar, medtem, ko ga bodo naslednje leto zagotovo zmanjšali za približno polovico, več bo različnih jedilnih buč. Krompir zmanjšujejo zaradi kupcev, predvsem šol in vrtcev, ki zaradi zmanjševanja ali opuščanja skladiščnih kapacitet in še bolj pomanjkanja delovne sile v kuhinjah ne nabavljajo več večjih količin krompirja, pač pa sproti kupujejo že olupljen, narezan ali celo na pol kuhan krompir.PRIDELAVA VRTNIN PRILAGOJENA POTREBAM V GOSTIŠČUVse vrtnine in vsako leto tudi kakšna nova je predvsem z razlogom, ker jo potrebujejo za pripravo jedi v Gostišču Draga in jo običajno predlaga Aleš, pove Tina. Glavna vrtnina tako po količini pridelka kot po površini je še vedno solata, ki jo sadijo spomladi, poleti in jeseni. Sezono vsako pomlad začnejo s spomladansko solato in špinačo. Tudi letos je spomladanske solate več sort, ki so jih sadili v različnih terminih in jo bodo rezali vse do poletne solate, tej pa sledijo še jesenske, predvsem različni radiči. Tini je na kmetiji v veliko pomoč oče Janez, ki je še vedno glavni pri pripravi in razvozu vrtnin javnim zavodom ter oba otroka, 9-letna Živa in 13-letni Samo, ki pomagata predvsem pri strojnem sajenju semen v platojčke. Za vse vrtnine naredijo sadike, direktno sejejo le korenček in mogoče pastinak. Tudi čebulo že več kot 20 let pridelujejo iz sadik, ki jih iz kupljenih semen vzgojijo sami. Veliko pomaga tudi Tinina sestra Ana Slatnar. Obe sta končali Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Tina je magistrirala iz smeri vrtnarstva, Ana je izredna profesorica fakultete za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, a bolj kot z nasveti pride Ana pomagat na kmetiji kot delovna sila, pri čemer pa vedno sliši še kakšno pikro besedo na račun raziskovalcev in teoretikov od izkušenega praktika očeta, nam zaupa Tina. Na Sorškem polju je visoka podtalnica, ki s pomočjo vrtine omogoča namakanje 1,5 hektarske površine kapljično ali z razpršilci glede na vrsto vrtnine.ŠTEVILO NAROČNIKOV JANVIH ZAVODOV VES ČAS V SPREMINJANJUSolato, krompir in druge vrtnine s kmetije Likozar že več desetletij vozijo tudi v lokalne šole, vrtce in domove ostarelih. Še vedno je dobava lokalnih pridelkov v njihove kuhinje zelo odvisna od vodstva javnega zavoda, razpoložljivega kadra in finančnih sredstev. Obstajajo šole in vrtci, ki še vedno ne izkoristijo 20 odstotkov nabave lokalnih živil mimo javnih razpisov, ki ne znajo ali ne želijo delati sklopov pri razpisih ali izločiti določena živila iz razpisov, da bi s tem omogočili dobavo živil lokalnih pridelovalcev, kmetov. Ni dovolj, če šola naredi sklop zelenjava, mora določiti vrsto vrtnin. Trenutno dobavljajo pridelke sedmim oziroma osmim šol in vrtcem. Ves čas se dogaja, da kakšna šola prekine ali na novo naroči dobavo domačih pridelkov. Nedavno je ena do šol z novim ukinila šolsko kuhinjo in jim je hrano začel dobavljati zunanji izvajalec prehrane, kar je pomenilo tudi prekinitev lokalnih pridelkov. A ker se sistem ni obnesel, so čez čas ponovno uvedli šolsko kuhinjo in danes jim spet dobavljamo naše vrtnine, pove Tina, ki še nadaljuje, da je pri večini javnih zavodov še vedno glavno merilo cena, razlog, da ne nabavljajo pri kmetih pa je tudi ta, da zaradi pomanjkanja kadra v kuhinji želijo že očiščeno, olupljeno, na pol kuhana živila. Spet druge ozaveščene šole in njihovi delavci pa imajo raje lokalno pridelana živila, pri katerih imajo bistveno manj odpadka, živila so bolj kakovostna in sveža zaradi načina pridelave in krajšega transporta. Pridelke in izdelke prodajajo tudi v kampu v Gozdu Martuljku, kjer je domači in tuji gostje radi posegajo po lokalni hrani.

Mon, 29. May 2023 at 09:46

313 ogledov

Istrijani za travnike
Kmetje, ki sodelujejo pri ohranjanju travišč Istre, lahko z vključitvijo v projekt LIFE-IP NATURA.SI na območju Nature 2000 Slovenska Istra pridobijo finančna nadomestila.Vsem kmetom, ki želijo prilagojeno upravljati s travniškimi površinami v območju Nature 2000 Slovenska Istra in se bodo vključili v projekt LIFE-IP NATURA.SI, v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica nudijo brezplačno podporo pri administraciji in svetovanje ter pomagajo pripraviti vse potrebno za ustrezno finančno nadomestilo. Na KGZ Nova Gorica bodo kmetom nudili individualno svetovanje in razlago učinkov projektnih ukrepov ter KOPOP operacij (BK.1 - Posebni traviščni habitati in BK.6 - Suhi kraški travniki in pašniki). Kmetom, ki se bodo odločili za vstop v BK.1 in BK.6 operaciji, bodo nudili brezplačno pomoč pri vzpostavljanju administracije in izpolnjevanju obveznih evidenc ter stalno strokovno podporo. V času trajanja projekta bodo glede na želje vključenih kmetov organizirali različna strokovna usposabljanja in oglede dobrih kmetijskih praks."Višina finančnega nadomestila se giblje med 255 in 709 € na hektar in je odvisna od tega, kolikokrat v letu je površina obdelana (ena ali največ dve rabi) in kakšen je način upravljanja (košnja ali paša ali kombinacija)," pove Elena Štendler iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova GoricaIZPLAČILA SKP PLUS PROJEKTNA SREDSTVAZa izvajanje prilagojenega kmetovanja s travniki bodo vključeni kmetje prejeli ustrezno denarno nadomestilo iz projektnih sredstev. Izplačevalo se bo redno letno od leta 2023 (oziroma od leta vpisa v projekt) do vključno 2026 in bo vezano na enoto površine (ha) za upravljanje v skladu s sporazumom. Denarno nadomestilo bodo kmetje prejemali do zaključka projekta. Za zagotavljanje trajnostne rabe travniških površin bodo kmete spodbujali k vpisu v KOPOP operaciji BK.1 in BK.6 v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Če bodo kmetje istočasno vpisali projektne ukrepe in KOPOP operacije na isti površini, bodo pridobili možnost izplačila sredstev iz naslova SKP v kombinaciji z nadomestilom projektnih sredstev, saj projektni ukrepi predstavljajo nadgradnjo omenjenih operacij. Z vključitvijo v projektne aktivnosti in s podpisom sporazuma se bo kmet obvezal, da bo še vsaj pet let po zaključku projekta na vključeni površini izvajal prilagojeno kmetijsko prakso po projektnih zahtevah, kljub temu da ne bo več prejemal finančnega nadomestila iz projekta. V primeru prej omenjenega sočasnega vpisa projektnih ukrepov in operacij BK.1 ali BK.6 na isti površini, pa bo kmet tudi po zaključku projekta še vedno prejemal del finančnega nadomestila iz naslova SKP do konca programskega obdobja.Zaželeno je, da kmet površine, ki so vključene v projekt, vključi tudi v primerljive KOPOP intervencije, ni pa to pogojeno z vključitvijo. Kmetje, ki se bodo odločili za sodelovanje, bodo prilagojeno kmetovali v skladu z zahtevami, ki so navedene v dveh pripravljenih ukrepih. Prilagojeno kmetovanje se bo izvajalo na površinah, ki so z naravovarstvenega vidika prepoznane kot ključne za ohranitev ciljnih varovanih vrst in travišč ter je na njih smiselno izvajati ukrepe. Če kmet nima določenih prioritetnih površin, v projekt pa bi se želel vključiti, se bo po strokovno pripravljenih merilih ocenilo posamezne površine in odločilo o ustreznosti vključitve v projekt.Na pilotnem območju, območju Nature 2000 Slovenska Istra, je cilj projekta LIFE-IP NATURA.SI, obnova ali izboljšanje stanja 50 ha travišč. S tem bi dosegli izboljšanje življenjskega okolja ter stanja ohranjenosti rastlinskih in živalskih vrst (metulji, plazilci, dvoživke, …).UKREP 1:Podukrep 1AOBVEZNE ZAHTEVE:- Košnja se izvede enkrat v tekočem letu med 10. junijem in 15. oktobrom- Čistilna košnja se izvede po potrebiPodukrep 1BOBVEZNE ZAHTEVE:- Kombinacija ene košnje in ene paše v tekočem letu ALI do dve paši v tekočem letu- Raba travnika mora biti izvršena med 10. junijem in 15. oktobrom v posameznem letu- Paša se izvede 5 do 8 tednov po košnji/prvi paši - Obvezna čistilna košnja nepopašenih delov po drugi paši- Paša živali se izvaja v čredinkah, celoletne paše na prostem se ne izvajaOBVEZNE ZAHTEVE ZA VSE PODUKREPE:- Travniški površin se ne mulči, gnoji, požiga- Pokošene trave se ne silira- Obvezno spravilo posušene trave v obliki mrve- Ohranja se specifične strukture- Odstranjuje se invazivne tujerodne vrste rastlin - ITVr - Travniških površin se ne spreminja v druge rabeIZBIRNE ZAHTEVE- Košnja s strižno kosilnico - Prilagojena višina odkosa (od 10 do 15 cm)- Prilagojena košnja/paša: ½ vključene površine po 10.juniju in ½ vključene površine po 1. avgustu incelotna površina po 1. avgustu - Nepokošen/nepopasen pasUKREP 2:Podukrep 2AOBVEZNE ZAHTEVE:- Košnja ali paša se izvede enkrat v tekočem letu samo na polovici površine prvič po 1. avgustu ali kasneje a, ne po 15. oktobru- Paša živali se izvaja v čredinkah, celoletne paše na prostem se ne izvaja- Čistilna košnja se izvede po potrebi, po končani paši je obvezna

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zvesta naročnika Vera in Jurij Primožič v Poljanski dolini