Odkupne cene govedi so se vzadnjih nekaj tednih povsod rahlo dvignile in se zelo približujejo povprečju evropskih cen, zlasti pri kategoriji mladih bikov, medtem, ko pri telicah naše cene celo presegajo evropske.Cene prašičev so stabilne, v določenih kategorijah rahlo višje, v drugih rahlo nižje. Cene tekačev so že več tednov 3,75 evra za kilogram mesa.Na slovenskem trgu so še vedno breskve, katerih poreklo ni slovensko, saj je pri nas letina mimo, skladiščnih breskev pa ni. Tudi določene sorte jabolk na naš trg prihajajo iz tujih skladišč s tujim poreklom. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) - Inšpekcija za kmetijstvo je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, izvedla nadzor obratov javne prehrane glede upoštevanja zahtev zelenega javnega naročanj živil v letu 2023. Nadzor je bil opravljen v javnih zavodih kot so vrtci, šole, domovi starejših občanov in bolnišnice, glede izpolnjevanja določil Uredbe o zelenem javnem naročanju. Pregledanih je bilo 87 javnih zavodov: 21 vrtcev, 55 osnovnih šol in 11 drugih javnih zavodov. Osem javnih ustanov je v obdobju nadzora doseglo 12 in več odstotni delež ekoloških živil, 15 javnih ustanov delež med 5 in 11 %, 58 javnih ustanov delež manj kot 5 %, pri 6 javnih ustanovah pa podatkov o deležu ekoloških živil ni bilo mogoče preveriti. Pri nadzoru doseganja deleža živil iz shem kakovosti je bilo ugotovljeno, da je 24 javnih ustanov v obdobju nadzora doseglo 20 in več odstotni delež živil iz shem kakovosti, 8 javnih ustanov je doseglo delež med 5 in 19 %, 49 javnih ustanov delež manj kot 5 %, pri 6 javnih ustanovah pa podatka o deležu živil iz sheme kakovosti ni bilo mogoče preveriti.Glede na dejstvo, da pri nobeni od pregledanih javnih ustanov javni razpis še ni zaključen, le-te niso bile dolžne izpolniti z uredbo določenih deležev ekoloških živil ter živil iz shem kakovosti v času pregleda, ampak ob zaključku javnega naročila.Večina ustanov je sicer seznanjena z določili Uredbe o zelenem javnem naročanju, deleži ekoloških živil ter živil iz shem kakovosti, ki jih poskušajo doseči, vendar pri tem izpostavljajo težave predvsem glede doseganja deleža ekoloških živil. Inšpekcija za kmetijstvo je ugotovila še, da manjši delež ustanov še ni seznanjen z zakonsko nujnostjo zagotovitve določenega deleža živil, kar je razvidno iz podatkov iz nadzora (pri določenih zavodih ni bilo mogoče pridobiti podatka o deležih oziroma ne vodijo posebne evidence o nabavljenih živilih).Glede na navedeno IRSKGLR – Inšpekcija za kmetijstvo ponovno izpostavlja zakonske določene parametre glede nabavljanja živil v javnih zavodih:• delež ekoloških živil mora - glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih – obsegati najmanj 15% (v prehodnem obdobju 12 %);• delež živil iz shem kakovosti mora - glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih – obsegati najmanj 20 %.IRSKGLR - Inšpekcija za kmetijstvo bo tudi v prihodnje temeljito nadzirala upoštevanje določil zelenega javnega naročanja pri živilih

Tradicionalni že 46. sejem suhe robe in lončarstva, turistično etnološke prireditve, je tudi prvo nedeljo v septembru Ribnico zvabil množice, ki so trumoma zasedle štante z vse mogočo »šaro« na Škrabčevem trgu in v stranskih ulicah, saj se je na ta dan v središču dežele suhe robe našlo prav vse, od žlice, metle, zobotrebcev in lesenih ter lončenih posod pa do »vseh stvari, ki jih srce poželi«. Sledila je povorka , ki je zadnja leta nekoliko prilagojen izročilu, saj so imeli poleg domačega Pihalnega orkestra in pisanih narodnih noš »pravico« mimohoda le lončarji in suhorobarji oziroma Ribničani Urbani, tudi mlajši rodovi slavnih prednikov krošnjarjev, pred njimi pa – z visoko dvignjeno in seveda leseno žlico velikanko – starosta sejma, Metod Jaklič. Vseh skupaj je bilo 12. Humoren in zbadljiv, sicer praktičen prenašalec znanja na mlajše rodove, ki veliko stavi na izročila, je Rib'nčana Urbana, po caj'm svajtu znanga, opisal takole. Širok , prešeren nasmeh, zvrhan koš dobre volje, šal dovtipov, zraven pa visoko naloženo krošnjo suhe robe, kar pride prav v vsakemu gospodinjstvu, vse to je Urban iz Ribnice nosil s seboj po svetu, stoletja dolgo. Nikdar se ni utrudil, nikdar mu korak ni zastal, razen tedaj, ko je šlo za kupčijo. Pri tem je imel namazan jezik kot le malokdo . Popotoval je križem sveta, povsod ponujal svoj žlice, rešeta, rete, brente us'ga šmjenta.Jože Zakrajšek, predsednik Turističnega društva Ribnica se je potožil, da vse teže za prikaz dejavnosti najdejo avtohtone (ročne) izdelovalce suhe robe, ribniški župan Samo Pogorelc pa je pohvalil tiste Ribničane, ki so pokazali, česa vse zmorejo, ko stopijo skupaj. Vseh stojnic okoli 350, od tega so na le na 25-ih prikazovali stare ročne obrti območja, kjer sta doma suha roba in lončarstvo, rokodelci iz vse Slovenije, z umetnostno in domačo obrtjo (hkrati je potekal 21. rokodelski festival) pa so se predstavljali na 40-ih stojnicah.

V soboto popoldne, 26. avgusta, so se tradicionalno srečala štiri društva Krajevne skupnosti Otočec, ki delujejo v Grčevju. Tokratno srečanje je bilo osmo, dve leti zaradi korone srečanja ni bilo. Zbrali so se pod kozolcem Vinogradniškega društva sv. Jurij v Grčevju, saj so bili letos gostitelji vinogradniki. Poleg njih so sodelovali še lovci, konjeniki in nogometaši. Srečanje so začeli s predavanjem Priprava na trgatev in kletarjenje. Predavala je Ivanka Badovinac, svetovalka za vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Letošnje leto je problematično, veliko je bolezni. Delila je napotke in nasvete, ki jih moramo upoštevati pri pridelavi kakovostnega vina. Opozorila je na vremenske spremembe, ki lahko zelo vplivajo na čas zorenja grozdja in samo trgatev.Po predavanju so se okrepčali z okusnim divjačinskim golažem, nato pa izvedli meddruštveno tekmovanje v treh zabavnih igrah, ki jih je spretno tudi tokrat vodil in povezoval program domačin Andrej Novak. V skupnem seštevku je slavila Lovska družina Otočec, drugo mesto je osvojilo Konjeniško društvo sveti Jurij Grčevje, tretje mesto Nogometni klub Paha, četrto pa je bilo Društvo vinogradnikov Grčevje. Prvi trije so prejeli pokal iz rok gostitelja predsednika Društva vinogradnikov Grčevja Jožeta Kocjana, vsi sodelujoči pa priznanje. Vsi prisotni so lahko sodelovali pri ugibanju višine, na kateri je bil obešen pršut. Najbližje pravilnemu rezultatu je bil Matjaž Pavlin, član vinogradnikov. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za kar so poskrbeli harmonikarji Trio Hribci. V naslednjem letu bo organizator srečanja Lovska družina Otočec.

V ljubljanskih Stožicah se prvo septembrsko nedeljo odvijal kasaški derbi, ki si je zmago prikasala 4 – letna Jerca in voznica Darja T. Dolinšek, ki je v stoletni zgodovini derbijev prva ženska z zmago. Jerca je z enim najhitrejših derbijev (končni čas 1:17,7) lanskoletni zmagi v državnem prvenstvu dodala še sveti gral kasaštva. Drugo mesto je osvojila njena klubska kolegica Bura z Janezom Hrovatom iz hleva Borisa Vukosavljevića, tretje mesto pa je pripadlo Nevii Viking lastnika Mateja Čuka z Romanom Jerovškom v sulkiju. Ob odlično pripravljenem tekmovalnem dnevu in številčnem občinstvu na hipodromu v Stožicah je poleg derbija bila odlična tudi največja mednarodna dirka pri nas ljubljanska milja. Maugli je potrdil, da je ljubljanski hipodrom eno njegovih najljubših prizorišč. Izenačil je svoj čas izpred dveh sezon 1:13,2, ki je takrat pomenil rekord slovenskih stez, ki pa ga je nato samo lani popravil še za 4 desetinke. Po cilju se je sicer zdelo, da bi se tudi letos lahko spustil pod mejo 1:13, a to ni bilo potrebno. Tokrat je za njim sedel Jože Sagaj mlajši, ki je s tem osvojil svojo tretjo ljubljansko miljo. Drugo mesto je pripadlo Osterčevi senzaciji Fun de Bellandu, ki je izenačil osebni rekord na kratko distanco, tretji pa je bil domačin Cristofaro San z Milanom Žanom.

Čeprav se zdi, da so posledice vetroloma po številnih slovenskih krajih že zgodovina, ni tako. Rušilne poplave, ki so gozdarjem in lastnikom gozdov naprtile še dodatno škodo in dela zaradi poplavljenih gozdarskih področij ter sproženih plazov v gozdarskih kompleksih, zato je bila nujno potrebna takojšnja intervencija večine lastnikov gozdarske dejavnosti ter tovrstne strojno-sekaške opreme. Šlo pa je tudi za takojšnjo solidarnostno pomoč. Zdaj, ko so se razmere po povodnji le nekoliko umirile, je spet nujna sanacija gozdov po škodi ob vetrolomih. Kar dva zaporedna silovita vetroloma sta opustošila nekaj hektarjev veliko področje, gozdno oazo sredi Velenja, ki je služila tudi kot rekreacijski - športni poligon namenjen za sprehode, treninge športnikov, dnevno rekreacijo občanov ter vrtcev in šol. Zlomilo je večina tovrstnih rekvizitov ter uničilo morda najlepšo gobarsko učno pot za šolo v naravi na 30 velikih panojih, ki so jih postavili člani Gobarske družine Maravh Velenje. Večina gozda je v lasti države Republike Slovenije ter od enega zasebnega lastnika. Približevanje ali hoja na tem predelu je dobesedno življenjsko nevarno, saj so podrta drevesa napeta, ob podžagovanju ali krojenju v tehnični les ter biomaso pa se lahko nevarno sprožajo ali deli vejevka in debel lesa padajo z višine. Vodja ZGS Območne enote Nazarje-KE Šoštanj Aleš Ocvirk nam je o dogajanju povedal: »Veter je na »Trim stezi« prvič podrl veliko količino drevja 13. julija, ko zlomilo ali s koreninskim sestojem vred prevrglo več kot 700 m3 drevja, največ smrek. Nekaj dni kasneje se je novi viharni veter uničeval gozd še naprej. Podrlo je preko 1000 m3 mešanega gozda, večina zrelih, kapitalnih smrekovih debel. Padla so največja drevesa iglavcev in listavcev, zlomilo in uničilo je ogromno tehničnega lesa, ob tem tudi večino naprav-rekvizitov za športno vadbo, t.i. Trim stezo. Izvajalci gozdarskih del nadaljujejo s sečnjo že od začetka septembra, les se skladišči na začasni improvizirani deponiji na jugovzhodni strani Sončnega griča. Po informaciji Ocvirka, bodo začasno deponijo-skladišče lesa sanirali in vzpostavili prvotno stanje z ozelenitvijo že v novembru. Športna stezo in sprehajalne poti bo potrebno urediti povsem na novo.«