Zelenjavi je pri nas namenjeno okrog 5.500 ha površin, od tega za prodajo približno 2250 ha pridelovalnih oziroma 1800 ha osnovnih površin, ekoloških pa le okrog 300 ha. 

Pridelavi zelenjave je namenjeno malo površin, še manj ekološki pridelavi zelenjave!?
Po zadnjih razpoložljivih podatkih (iz 2018) je v Sloveniji bilo v ekološko kontrolo vključenih 2217 kmetijskih gospodarstev, to so kmetije, ki pridelujejo zelenjavo za lastno porabo in za prodajo. Bolj zgovoren je podatek, da ekološke zelenjadnice zavzemajo v zadnjih letih med 0,6 in 0,7 % vseh ekoloških površin. To je majhen obseg površin z zelenjavo, ki vključuje površine na prostem in v zavarovanih prostorih. Po podatkih je bilo v letu 2015 ekoloških površin 289,37 ha, v 2016 293,34 ha, v letu 2017 največ in sicer 317,12 ha in v letu 2018 najmanj v zadnjih štirih letih 282,25 ha. Vseh površin kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi v letu 2018 je bilo 47.848 ha.
 
So ekološki pridelovalci tisti, ki ohranjajo lokalne in avtohotne sorte zelenjave?
Lokalne in avtohtone sorte so v uporabi, predvsem tam in takrat, ko pridelujejo zelenjavo za lastne potrebe. Večji tržni pridelovalci gojijo tiste avtohtone sorte, za katere je na voljo dovolj semenskega materiala oziroma je po njih povpraševanje, kot na primer ptujski ozimni in jari česen, varaždinsko zelje in še kakšna. Za avtohtone sorte se odločajo, ker so prilagojene pogojem pridelave, imajo specifičen okus, izgled, so tradicionalni in po njih sprašujejo kupci.

Kakšna je nasploh razpoložljivost ekoloških semen za ekološko pridelavo vrtnin?
Za ekološko kmetovanje mora certificirano seme izpolnjevati zahteve, ki so določene s predpisi o ekološki pridelavi. Ekološki pridelovalci so obvezani uporabljati ekološka semena, ki so vpisana v podatkovno zbirko ekoloških semen, semenskega krompirja in vegetativnega semenskega materiala pri MKGP. V tej zbirki je zbran razpoložljiv semenski material za vrste in sorte kmetijskih rastlin v Sloveniji. Pridelovalci pa lahko v primeru, da na trgu ni ekoloških semen posameznih vrst ali sort, uporabijo tudi konvencionalno, nerazkuženo seme, na podlagi predhodno izdanega pisnega dovoljenja kontrolnega organa za ekološko kmetovanje.
S pridelavo in trženjem ekoloških semen zelenjadnic se pri nas npr. ukvarjata Amarant in Semenarna, a večino ekoloških semen pridelovalci nabavljajo iz tujine pri priznanih ekoloških semenarskih podjetjih, še zlasti pri plodovkah, kapusnicah in ostalih zelenjadnicah, iz katerih vzgajajo ekološke sadike s koreninsko grudo.

Pri vzgoji sadik je pomembno kakovostno eko seme, za eko primeren in certificiran substrat, prostor za vzgojo, to je rastlinjak s primerno opremo, čas in znanja za vzgojo vrstam zelenjave prilagojenih pogojih, kot so svetloba, temperatura in voda. Sadika je temelj pridelave in zato mora biti zdrava in kakovostna.

Kakšne so posebnosti v tehnologiji ekološke pridelave?
Ekološka pridelava zelenjave zahteva veliko praktičnih in strokovnih znanj. Pridelavo je treba  prilagoditi pogojem, tako mikro klimi, zmožnostim tal, izbrati je treba primerna in kakovostna tla, načrtovan mora biti ustrezen kolobar, ni vseeno ali je pridelava na prostem ali v rastlinjaku. Vedeti je treba kdaj in kolikšna mora biti uporaba eko gnojil, katera sredstva za varstvo rastlin so dovoljena v ekološki pridelavi. Pri ekološki pridelavi je pomembna uporaba osnovnih snovi za varstvo rastlin, in uporaba tehnoloških pripomočkov za gojenje. Tako v pridelavi ne gre brez vlakninastih prekrivk, protiinsektnih mrež, umetnih in naravnih prekrivk in zastirk za tla.
 
Kakšna je praksa priprave tal in gnojenja v ekološki pridelavi vrtnin?
Pogosto se pridelovalci poslužujejo osnovne obdelave na klasičen način, pomeni, da njivo orjejo in opravijo predsetveno pripravo, vedno pogosteje opravijo le minimalni obdelavo tal, kar pomeni manj obračanja rodovitnega sloja.
Glede gnojenja je v ekološki pridelavi natanačno določena katera gnojila se lahko uporabijo poleg organskih gnojil in zelenega gnojenja. Pridelovalci zelenjave, ki nimajo živine, imajo težave, saj morajo gnojila kupiti in iskati ustrezna na trgu. 
 
So normativi sajenja, medvrstne razdalje pri ekološki pridelavi drugačne?
Ja in ne. Večja med in vrstna razdalja lahko onemogoča širjenje bolezenskih povzročiteljev, rastline imajo več svetlobe in pridelek oz. plodovi so boljši in lepše barve, bolj  so čisti, kar olajša delo pri spravilu in pripravi za trg.
Moje priporočilo je, da so spomladi in zgodaj poleti sadilne razdalje lahko manjše, kot konec poletja, jeseni in pozimi. Ni pa nujno, da so medvrstne razdalje velike, saj je lahko izraba pridelovalnega prostora za normalno ali večjo gostoto posevkov prednost za pridelovalce, ki prodajajo zelenjavo direktno in potrošnikom, ki kupujejo manjše količine. Z večjo gostoto na primer pridelamo manjše zeljne ali solatne glave, ki pa jih je lahko zato več na enoto površine.
 
Katere vrtnine se priporoča pridelovati v rastlinjakih?
Skoraj vse, a ne v vseh letnih časih. Poleti tiste, ki imajo rajši višje temperature, to so plodovke, pozimi prezimne vrste zelenjave, zgodaj spomladi tudi stročnice, kot je nizki fižol za stročje ali zelo zgodaj spomladi zgodnje solatnice, kapusnice, kot na primer redkvica, zelje in druge. Tudi zgodnji krompir, če ne bo sledil poleti paradižnik ali jajčevec, ker so sorodniki. Vsekakor je rastlinjak potrebno izkoristiti za pridelavo zelenjave v vseh letnih časih.
 
Kakšne zaščitna sredstva imajo pridelovalci na voljo v eko?
Varstvo zelenjadnic v eko pred škodljivimi organizmi izvajamo z optimalno kombinacijo preventivnih ukrepov, metod varstva rastlin z nizkim tveganjem in po potrebi z uporabo sredstev za varstvo rastlin, ki so dovoljena za ekološko kmetovanje v skladu z Uredbo o ekološki pridelavi. Preventivnim oziroma posrednim že prej omenjenim pridelovalnim in agrotehnološkim ukrepom sledijo ukrepi neposrednega varstva, najprej uporaba fizikalnih metod, kot so okopavanje, česanje, zastiranje tal, redčenje stranskih poganjkov, ročno pobiranje škodljivcev…, potem biotehniške metode z uporabo feromonskih in prehranskih vab ter odvračal, biotično varstvo rastlin in šele na to uporaba »kemije« to je tistih FFS, ki so dovoljena v ekološki pridelavi zelenjave.
 
Kakšne so možnosti za povečanje ekološke pridelave pri  nas?
Menim, da možnosti so. Žal je pridelovalcev premalo, lahko bi jih bilo več. Večina ekoloških pridelovalcev zelenjave je zelo uspešnih. Imamo uspešne prodaje ekoloških zelenjadnic tudi v tradicionalno živinorejskih območjih, v hribovsko gorskem svetu, kjer so ugodni pogoji pridelave, voda za namakanje in urejena pridelava v zaščitenem prostoru. Takšne primere najdemo na Kozjanskem, Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, na Pohorju….
 

S prodajo, vsaj v zadnjem času ni težav, kajne? Kaj še manjka pri trženju ekoloških pridelkov?
Dobri in kakovostni ekološki pridelki in tudi izdelki se dobro prodajajo in se bodo tudi v prihodnje, dokler bo ponudba daleč za povpraševanjem.
Mogoče manjka povezovanje pridelovalcev in skupno trženje, a za tem morajo biti količine, ki jih trenutno ni. Pridelovalci zato prodajo vse na kratkih poteh, lokalno, končnim kupcem. Trenutno je prodaja res dobra, ekološki pridelovalci imajo polne roke dela …Upamo in želimo si, da bi zavedanje o pomenu lokalnih in ekoloških pridelkih postala stalnica in bi ekološki pridelki in izdelki bili med potrošniki še bolj cenjeni, tudi po krizi, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, potem bo večja pridelava in prodaja.