Društvo za ohranjanje dediščine je tudi letos uspešno izvedlo Praznik suhega sadja na Gradežu. Drugo septembrsko soboto zjutraj se je začelo s Pohodom po Trubarjevi rojstni fari. Popoldne se je nadaljevalo v sušilnici sadja, s tržnico lokalnih izdelkov in domačih dobrot ter osrednjo prireditvijo z bogatim kulturnim, športnim in zabavnim programom za vse generacije. Slovesno so odprli tudi nov prostor v nadzidku ob sušilnici.

Na Pohod po Trubarjevi rojstni fari se je od Turjaka po učni poti do Trubarjeve domačije na Rašici odpravilo okrog 45 pohodnikov. Na Trubarjevi domačiji jih je sprejela vodnica Zala Mlakar, ki jim je podrobno opisala žago. Pohod so nadaljevali do cerkve sv. Kancijana v Škocjanu, kjer je župnik Janez Selan povedal nekaj o zgodovini župnije in cerkve ter o turjaških grofih. Pohod so zaključili na Gradežu, kjer se je že vse pripravljalo za osrednjo prireditev Praznika suhega sadja.

VAŠKA SUŠILNICA SADJA GRADEŽ

Članice društva so v sušilnici sadja prijazno pozdravljale obiskovalce in jim predstavljale sušilnico in način sušenja sadja v njej. V sušilnici od avgusta do decembra, včasih še dlje, sušijo jabolka, hruške, slive, kaki in še kakšno sadje. Le-ta ima zidano sušilno peč na drva. V njej se sadje suši na način, kot so ga sušili nekoč, brez konzervansov in drugih dodatkov. Ko velbano kurišče zakurijo, morajo vanj vsake štiri ure naložiti pet metrskih polen. Tako je temperatura v sušilnem prostoru ves čas enaka. Stalni dovod svežega zraka in odvajanje sopare preprečujeta, da bi se sadje skuhalo ali da bi sadni sladkor zaradi previsoke temperature karameliziral. Pred tem zdravo sadje narežejo, slive in nekatere hruške pustijo cele ter jih naložijo na 12 lesenih les. Vsaka vrsta sadja zahteva svojo temperaturo in se suši različno dolgo,. Zato vsakih 12 ur sadje prebirajo in lese s posameznim sadjem prestavljajo.

POD KOZOLCEM SE JE KLEKLJALO IN IZDELOVALO ZOBOTREBCE

Na stojnicah ob sušilnici sadja so lokalni pridelovalci, obrtniki, rokodelci in društva ponujali svoje pridelke in izdelke; različne lesene izdelke, moke, med in medene izdelke ter druge domače dobrote. Kot vedno je bila bogato obložena stojnica članic Društva za ohranjanje dediščine. Obiskovalci so se lahko sprehodili po starem Gradežu. Ogledali so si črno kuhinjo, gostilniško klet, hišo Marija Kogoja, Zabukovčev kozolec, kjer je zbranih okoli 400 kosov različnih predmetov, ki so jih nekoč imeli na kmetijah, na poljih in v hišah. Pod kozolcem so se zbrale klekljarice, ki imajo novo dejavnost v društvu, ter druge članice, ki so ročno izdelovale zobotrebce.

GONILNA SILA JE JOŽICA ZABUKOVEC

Osrednja prireditev Praznika suhega sadja se je začela na travniku pod šotorom. Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Lojze Senčar, bogato vsebino 20-letnega delovanja društva pa je predstavil Boris Zore, eden od štirih nekdanjih predsednikov društva. Ustanovitev društva je povezana z obnovo sušilnice sadja. Sušilnico je leta 1938 zgradilo sadjarsko društvo na gradeškem komušnem zemljišču in je niso podrli kot vse ostale nedelujoče sušilnice te vrste v Sloveniji. Že leta 2003, ko je s pomočjo občine Velike Lašče sušilnica bila obnovljena, so vaščani Gradeža organizirali praznik suhega sadja pod geslom Danes bomo pili, v bodoče pa sušili, kot je bilo to pred prvo sušilno sezono leta 1951.

Leto kasneje, 2004, so ustanovili Društvo za ohranjanje dediščine, ki letos praznuje 20 let delovanja. Šteje 100 članov, od teh jih je 30 zelo aktivnih. Njihova gonilna sila od začetka pa je Jožica Zabukovec, v zadnjih dveh mandatih tudi podpredsednica društva. Že vrsto let koordinira sušenje sadja v sušilnici tudi za zunanje uporabnike ter skrbi za nakup sadja za potrebe društva. Delo ni enostavno. Natančno je treba organizirati, kdaj bo sadje prispelo in da ga bodo skupaj z ostalimi člani in članicami pripravili za sušenje. Je tudi turistična vodnica in prava zakladnica znanj in običajev naših prednikov, ki jih sama in prek drugih članic in članov prenaša in predstavlja drugim.

S ciljem ohranjati in promovirati dediščino ter zdravo hrano s tem, ko sušijo sadje travniških sadovnjakov v Gradežu in od drugih ljudi iz številnih krajev iz vse Slovenije, je društvo postalo prepoznavno. Gradeško in velikolaško dediščino so predstavljali po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu ter vzpostavili bogato kulturno sodelovanje. Društvo je pridobilo status društva v javnem interesu na področju kulture. V Slovenskem etnografskem muzeju je registrirano kot nosilec dediščine sušenja sadja in ročne izdelave zobotrebcev. Nekatere članice so nosilke dediščine izdelave poprtnika. Poleg Praznika suhega sadja društvo vsako leto pripravi več, zdaj že tradicionalnih prireditev. To so Pohod po Trubarjevi rojstni fari, Praznovanje pomladi, Razstavo jaslic v skritih kotičkih Gradeža in Večere na vasi.

Pomemben delež v društvu je imela njihova etno skupina Suhe češplje, ki je v letih od 2005 do 2019 ohranjala ljudske pesmi in vedno skrbela za druženje s pesmijo. Danes njihovo poslanstvo nadaljuje otroška pevska skupina Krheljčki.

NARAVOSLOVNI DNEVI IN DELAVNICE V NOVIH PROSTORIH

V kulturnem programu so nastopili pevska skupina Krheljčki in zborček Podružnične šole Turjak. Oba ob kitarski spremljavi Marka Šavlija ter folklorna skupina Račna. Takoj po kulturnem programu je župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar slovesno prerezal trak pred vrati novega prostora v nadzidku nad sušilnico sadja. To bo prijeten prostor za druženje članov društva, vaščanov Gradeža ter za izvajanje izletniškega turizma. V okviru tega društvo izvaja za naravoslovne dneve otrok in učencev ali tudi odrasle skupine in obiskovalce, ki želijo spoznati kraj in njihovo dediščino.