Posledice vojne v Ukrajini se kažejo tudi na kmetijsko-živilskih trgih, zato Zveza potrošnikov poziva vlado, da aktivno pristopi k reševanju problema dviga cen hrane in upošteva predloge Evropske komisije za zaščito ranljivih potrošnikov.

Vlada naj preuči možnosti za znižanje oziroma ukinitev DDV-ja za nepredelana živila (sadje, zelenjava, stročnice, moka, olje …) ter uvedbo vavčerjev za hrano za socialno ogrožene. K uvedbi bonov in ničelnemu DDV-ju za sadje, zelenjavo in stročnice se zavzemajo tudi v Španiji in Nemčiji.

Zveza potrošnikov predlaga znižanje ali ukinitev DDV na sadje in zelenjavo.

EVROPA ZA BOLJ ZDRAVO PREHRANO, VEČ STROČNIC, MANJ ZAVRŽKOV

Evropska komisija meni, da mora EU dolgoročno zmanjšati odvisnost od uvoza krme in povečati porabo rastlinskih živil v prehrani, predvsem stročnic. Trg EU je v veliki meri samozadosten, ko gre za ključne kmetijske proizvode (pšenica, ječmena, koruza in sladkorna pesa) ter za živalske proizvode, vključno z mlečnimi izdelki in mesom. In še nekaj: samo v EU je količina zavržene pšenice skoraj enaka polovici ukrajinskega izvoza tega žita.

MED STROČNICAMI PREVLADUJE KRMNI GRAH IN FIŽOL ZA ZRNJE

932 ton je bila letina krmnega graha v 2020, pridelan pa je bil na 336 hektarjih njiv (13 % manjša površina kot v 2019). Fižola za zrnje smo pridelali 1.318 ton (2,1 t/ha), kar je 15 % nad povprečjem zadnjih 10 let.

PREDLOGI NE VPLIVAJO NA NIZKE ODKUPNE CENE PRIDELKOV

Na Kmetijski gozdarski zbornici Slovenije podpirajo predloge, ki bodo omogočali cenejšo hrano za potrošnike. Bojijo pa se, da bodo kmetje imeli od tega zelo malo, saj predlogi ne rešujejo težav, s katerimi se soočajo kmetje, to pa so izredno nizke odkupne cene in velik porast vhodnih stroškov. Noben od predlogov namreč ne vpliva na odkupne cene, zato bodo imeli koristi le trgovci. Ob morebitnem večjem povpraševanju trgovci ne bodo več kupovali pri slovenskih kmetih, temveč tam, kjer bo ceneje.

Kmetijski minister Podgoršek je izpostavil, da bi bilo pri odkupnih cenah dobro »ujeti« vsaj povprečje Evropske unije, in sicer ne samo pri mleku, ampak tudi pri drugih prehranskih izdelkih, pri mesu, pri bikih.

ODPADNA HRANA

143.570 ton odpadne hrane v letu 2020 v Sloveniji (2 % več kot v letu 2019), od tega:

52 % v gospodinjstvih (7 % več kot v 2019),

11 % v trgovini z živili (6 % več kot v letu 2019),

7 % v proizvodnji hrane (10 % manj kot v letu 2019),

30 % v gostinstvu in strežbi hrane (4 % manj kot v letu 2019).

47 % odpadne hrana je bilo predelane v bioplinarnah,

31 % odpadne hrane je bilo predelane v kompostarnah.