Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije je na Agri 2025 v Permakulturnem centru Pomurskega sejma organizirala 1. ekološki dan. Na okrogli mizi so govorili o prenosu znanja za razvoj ekološkega kmetijstva«. To v okviru SKP 2023-2027 podpira tudi intervencija IRP31 Podpora za projekte EIP in intervencija IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno

Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki, raziskovalci, predstavniki kmetijskih organizacij ter praktiki iz ekološkega kmetijstva. Razpravljali so o vlogi znanja in inovacij v razvoju ekološkega kmetijstva, ki je v okviru SKP 2023-2027 podprto z ukrepom ekološkega kmetovanja IRP19. Pri znanju in inovacijah v ekološkem kmetovanju so pomembne tudi vloge zadrug. Pomembne so raziskave in visokošolski programi ter EIP projekti, ki jih prav tako podpira skupna kmetijska politika EU 2023-2027.
Dr. Ana Frelih Larsen iz MKGP je govorila o sistemu znanja in inovacij (AKIS), kar v okviru SKP 2023-2027 podpira IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno. Frelih Larsenova vidi priložnost za krepitev prenosa znanja tudi v ekološkem kmetijstvu .

KONZORCIJ ZA EKOLOŠKO KMETIJSTVO SLOVENIJE

O ustanovljenem Konzorciju za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) je govorila dr. Martina Bavec. V konzorciju so vsi deležniki AKIS-a, torej so v njem vse raziskovalne in izobraževalne institucije, predvsem pa so v njem kmetje in med temi je potreben prenos znanja. Bavčeva je poudarila, da se je v dobrih 30 -tih letih razvoja ekološkega kmetijstva nabralo veliko izkušenj in znanj. Kmetje so hodili v tujino in si ogledovali primere dobrih praks ekološkega kmetovanja, ki ga je treba prenesti na širšo javnosti.  

Cilj Konzorcija za ekološko kmetovanje  je, da se znanje prenese na nove, mlade generacije svetovalcev. Intervencija IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno podpira krepitev zmogljivosti institucij znanja za ustvarjanje in prenos znanja podpira prehod na trajnostne kmetijske sisteme in prakse. Intervencija je skladna s cilji strategije “od vil do vilic”, strategijo EU za biotsko raznovrstnost, strategijo EU za tla do leta 2030, strategijo EU za zmanjšanje emisij metana, strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam in Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

Bavčeva je še poudarila, da je cilj konzorcija, da se vse aktivnosti izvajajo preko petih panog za čim večjo vključitev kmetij v ekološko kmetovanje. Cilj je, da se v ekološko kmetovanje približa 18 %, odstotkom vseh kmetij, če že ne 25 odstotkom, kar je cilj EU. Bavčeva se je pred dnevi vrnila iz Danske, kjer je pridobila veliko informacij in idej o tem kako je ekološko kmetovanje in ekološka hrana priznana vrednota in kako pomembno je ekološko za zdravo življenje za okolje, za naravo. Ekološko kmetovanje je pomembno za ohranjanje čistih voda, rek, jezer, podtalnic, zato je pri nas potrebno dati večji poudarek ekološkega kmetovanja na vodovarstvenih območjih. 

EKO SEMENARJENJE LOKALNIH SORT ZELENJADNIC

Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je predstavil projekt EKO semenarjenje lokalnih sort zelenjadnic v okviru projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP), ki je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz SKP 2023-2027.  Povpraševanje po ekološki hrani se globalno povečuje. Povečuje se tudi povpraševanje po kakovostnem in zdravem ekološkem semenskem materialu. V projektu želijo prikazati pridelavo semen na ekološki, biodinamičen in konvencionalni način.  S projektom želijo poskrbeti za vključuje kmetij v pridelavo semen, ki jih stroka prepozna, da imajo ustrezne pridelovalne pogoje za semenarstvo. V začetku bodo poskrbeli za izobraževanje kmetov, organizirali ogled dobre prakse, spoznavanje z aplikacijo za beleženje fenofaz in zdravstvenega stanja semenic.

V projektu bodo na več lokacijah semenili dve vrsti zelenjave. Odločili so se za eno samooprašno vrsto – solata, ki jo je lažje semeniti. Ker je na slovenski sortni listi kar nekaj sort solat, ki jih pridelovalci ne poznajo jih v projektu  želijo seznaniti z lokalnimi sortami solat in njihovimi značilnostmi, ki lahko popestrijo ponudbo na lokalnem tržišču. Za drugo preskušano vrsto zelenjave so izbrali eno težjo vrsto zelenjave, t.j. zelje, kjer seme pridelajo šele v drugem letu. Zelje je tudi zelo zanimiva zelenjava za trg in tradicionalna zelenjava širšega evropskega prostora.

Cilj projekta je izboljšanje pridelovalne verige ekoloških semen. To želijo doseči izobraževanjem, z izdelavo temeljitih tehnoloških navodil po fenofazah semenic in promocija semenarstva v Sloveniji. Cilj je pokazati, da se pridelava semen zelenjave z natančno agrotehniko, izpolnjevanjem pogojev in z vključevanjem ekološkega varstva zelenjave, izplača. Z ustreznimi postopki se tudi v Sloveniji lahko pridela kakovostno seme zelenjave . Pridelava lastnih semen je nujna za suverenost samooskrbe z zelenjavo v Slovenji. Cilj projekta je tudi povečanje ozaveščenosti o uporabi ekološkega semenskega materiala v ekološki pridelavi, pomenu lastne pridelave semena na slovenskih kmetijah in pomenu znanja o semenarjenju za uspehe v tej panogi.

O visokošolskem študijskem program Ekološko kmetijstvo je govorila doc. dr. Martina Robačer iz Fakultete za biosistemske vede Univerze Maribor, o potrebah kmetij pa sta govorila predsednica biodinamikov Sonja Vavken in podpredsednik Zveze ekoloških kmetov Slovenije Aleš Fister. Slednji je poudaril, da si kmetje znanje in izkušnje najlaže prenašajo med sabo, opozarja pa tudi na prepotrebne ekološke specialiste za posamezno panogo, za poljedelstvo, sadjarstvo , zelenjadarstvo in tako naprej.