Lani je zaradi ukrepov Covid-19 veliko zelenjave ostalo neprodane, zato so začeli z dopolnilno dejavnostjo predelave in danes je v zadružnih trgovinah in tudi na policah enega od  veletrgovcev mogoče kupiti domači ketchap, ajvar, vrtnarsko omako ter korenčkov in paradižnikov sok. 

Ivana Bučarja poznamo kot dolgoletnega borca za ureditev veletržnice v Ljubljani, ko je le-ta pred več kot desetimi leti bila iz Rudnika preseljena na začasno lokacijo v Vižmarje, kjer je še danes. Še bolj se je zavzemal in se še vedno zavzema za prodajo domačih pridelkov in izdelkov javnim zavodom.  Po 25 letih dela v bolniški prehrani in dietoterapiji v UKC Ljubljana in po končani Višji kmetijski šoli Grm Novo mesto, ki jo je končal z diplomskim delom prav na to temo, se je posvetil izključno delu na kmetiji in lokalni prodaji vrtnin, med drugim tudi lokalnim šolam in vrtcem. Kot član različnih skupin, tudi strokovnih odborov, se zavzema za povezovanje in sodelovanje pridelovalcev, za skupen nastop na trgu, s skupno embalažo, ki mora biti označena z imenom in priimkom pridelovalca. »Sledljivost dokazujeta le ime in priimek prvega člena v verigi pridelave, predelave in prodaje vrtnin,« je prepričan Ivan Bučar.

Gosti korenčkov sok z jabolki ali paradižnikov sok vsebuje veliko vitaminov, mineralov ter vlakninami, je idealen hranilni napitek z malo sladkorja

MED RASTLINJAKI HLEV S PRAŠIČI

Bučarjeva kmetija obsega osem hektarjev, od tega so štirje za pridelavo vrtnin in štirje za ustrezen kolobar za pridelavo žit, predvsem ječmen in tudi koruze, saj je na kmetiji nekaj prašičev, ki jih krmijo tudi z ostanki in včasih celo viški vrtnin. Na slabem hektarju, nedaleč vstran od domačije je zdaj že 12 rastlinjakov, v katerih pridelujejo predvsem plodovke in solatnice, na prostem ob rastlinjakih ali drugih lokacijah v vasi pa gomoljnice, čebulnice in kapusnice. Pridelava različnih vrtnin čez vso leto, predvsem pa vzgoja sadik, ki se v ogrevanih rastlinjakih ob domačiji začne že v januarju, zahteva veliko dela vse dni v letu, pri čemer mu veliko pomagata partnerka Melita in njegov sin Matej. Kot pa pravi Ivan še zlasti v  pridelavi zelenjave ni pomembno le saditi ali posejati vrtnine, pač pa je treba prodati, kar je pogosto veliko težje. 

Ime in priimek pridelovalca in predelovalca zagotavlja sledljivost izdelka. 

IZDELKI TUDI NA TRGOVSKIH POLICAH

Pridelke in izdelke prodajajo v zadružnih trgovinah v Kranju, Dobrunjah in Grosuplju, vrtnine tudi večjemu dobavitelju sadja in zelenjav, nekaj izdelkov pa trgovski mreži na območju Ljubljane, Grosuplja in Dobrepolja. Ivan je prepričan, da morajo zadružne trgovine imeti kotiček za lokalne pridelke in izdelke, medtem ko bi v večjih trgovinah morali izdelki kmetij biti na polici skupaj drugimi izdelki, da lahko kupec na enem mestu izbira med različnimi izdelki in različnimi cenami. Domači zadrugi je že pred časom predlagal, da se uredi zbirni center, preko katerega bi se dobavljali pridelki in izdelki javnim zavodom, kot je to že praksa nekaterih zadrug po Sloveniji. 

Glede prodaje, razmišlja tudi o prodaji na domu, zato načrtuje del kozolca med rastlinjaki, kjer je tudi hladilnica, preurediti v trgovino. Lokalna cesta Grosuplje -Dobrepolje je v zadnjih letih zelo prometna, prebivalcev v teh krajih, ki so približno 30 kilometrov oddaljeni od Ljubljane je vedno več in ozaveščenost o lokalni samooskrbi je vedno večja. Prednost majhne trgovinice ob mesti med rastlinjaki vidi Ivan v tem, da lahko kupec na sami lokaciji vidi kje in kako raste vrtnina.

Ob rastlinjakih je vodno zajetje za namakanje in svinjak z nekaj prašiči, ki dobijo veliko vitaminov, saj pri pripravi vrtnin za trg pride do precej ostankov vrtnin, predvsem solata v primeru slabe prodaje gre hitro v cvet, ko ni več primerna za prodajo. 

SEZONA VRTNIN NA VRHUNCU

Bučarjevi trenutno pobirajo bučke in kumare, režejo solato, kmalu bodo dozoreli paradižniki in paprika. Sezona plodovk se je šele začela, zato so cene še zadovoljive, a že hitro padajo.  Prodaja se zaradi dopustov v drugi polovici julija zelo zmanjša, pritiski viškov iz drugih držav pa so še večji, zato na primer paprika iz 1,20 evra običajno pade na 0, 60 evra za kilogram.  Zaradi nizkih cen in velikih pritiskov paradižnika iz Nemčije, Italije in Nizozemske v času, ko je tudi pri nas veliko paradižnika, ima Ivan Bučar letos enkrat manj paradižnika kot običajno. Zaradi hladnega in deževnega maja so ga letos sadili pozneje in prvi paradižniki bodo dozoreli šele konec julija ali v začetku avgusta. Mogoče bo na račun kasnejših pridelkov  sezona podaljšana, kar pa je za hladnejšo grosupeljsko dolino vprašljivo, saj se pogosto že hitro v septembru pojavi megla in nizke temperature, ki paradižniku škodijo.

Ajvar in vrtnarska omaka iz grosupeljske doline so na trgovskih policah večjega trgovca v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Grosuplju in Dobrepolju. Ivan Bučar razmišlja, da bi prodajo jeseni razširil še na območje istega trgovca v Vrhniki, Logatcu in Postojni ali na Primorski del od Gorice do Kopra. Se mu pa pojavlja vprašanje ali bo prodaja prenesla tudi strošek dostave, ki ga mora do prodajnega mesta prevzeti sam.

USTREZNA SORTA VRTNINE DA PRAVI OKUS IZDELKU 

Tako sveži pridelki kot tudi predelani izdelki dajo boljši okus, če gre za sortno vrtnino in ne hibrid. Pri izdelkih kot sta ajvar in paradižnikova mezga ali domači ketchap sta glavni sestavini paprika in paradižnik prav posebnih sort. Ivan nam je zaupal, da je njihov ajvar narejen po starem receptu iz posebne sorte rdeče paprike in brez melancan. »Le dobra surovina, tradicionalna receptura in pravilni postopek predelave dajo kakovosten izdelek, po katerega se kupci vračajo.« Na Bučarjevi kmetiji bo še naprej osnovna dejavnost pridelava in prodaja svežih vrtnin, vse viške pa bodo predelali v izdelke, ki jih tudi po enem letu registrirane dejavnosti dobro prodajajo, a je za prodajo še veliko možnosti. Vrtnarska omaka narejena iz  čebula, korenja, paprika, paradižnika bi lahko bila surovina za pripravo kosila za otroke v šolah in vrtcih, še bolj pa tudi v celotni horeci, kamor izdelkov še ne prodajajo. Ivan Bučar podpira in si želi, da bi vrtnine bile v shemi Izbrana kakovost, a to ni mogoče dokler se ne vzpostavi evidenca pridelave in prodaje vrtnin. Danes je precej pridelovalcev zelenjave, ki imajo tudi po 10 ali 12 pridelovalnih površin, pa ne oddajo zbirne vloge, njihovi pridelki pa so na trgu, je kritičen Ivan Bučar, ki bi o vseh križih in težavah v panogi lahko povedal še marsikaj. Tako kot bi lahko med 15. julijem in 15. avgustom zaradi slabe prodaja lahko zaprl pridelavo, pa tega ne more storiti.

Omake, ajvar, pečena snack paprika bi lahko bila surovina za malice ali kosila v javnih zavodih ter še bolj v celotnem gostinstvu