Dvodnevni tradicionalni posvet kmetijskih svetovalcev, ki je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano potekal na Bledu, je bil v luči predstavitve novih dognanj, priložnost za pridobivanje novih znanj, seznanjanja z novostmi in tudi priložnost spoznavanja. Čeprav se svetovalci preveč ukvarjajo z birokracijo in premalo s terenskim delom, je bilo večkrat izpostavljeno, kako so za dobro sodelovanje pomembni prav osebni stiki.
Tudi tokrat so se poleg kmetijskih svetovalcev posveta udeležili visoki predstavniki kmetijskih organizacij, politike in izobraževalnih ustanov ter predstavniki tujih kmetijskih organizacij iz Finske, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Bolgarije.
Udeležence sta pozdravila predsednik KGZS Roman Žveglič in vodja JSKS pri KGZS Anton Jagodic, ki je poudaril, da se rezultati organiziranega dela kažejo v uspešnem pridobivanju javnih sredstev, uporabi naprednih tehnologij in ekonomskem razvoju kmetijskih gospodarstev. Med dosežki je izpostavil kadrovsko prenovo, posodobitev opreme in svetovalnih orodij ter mednarodno povezovanje v sklopu projektov in stanovskih organizacij.
Roman Žveglič je izpostavil nove izzive javne službe kmetijskega svetovanja, ki gredo vse bolj v smeri okolja in dobrega počutja živali. »Varovanje okolja je izjemnega pomena, kmetje in kmetijska stroka se tega zavedamo. Vendar se v zadnjem času soočamo z različnimi pritiski, ki vse bolj omejujejo kmetijstvo, zato je vloga zbornice in kmetijskih svetovalcev pri zaščiti interesov kmetov, kmetovanja in pridelave hrane še toliko bolj pomembna. Pojavil se je predlog, da bi službo prenesli neposredno pod ministrstvo. Morda se komu zdi ta ideja dobra, verjemite pa mi, da za uporabnike – kmete – ni. Uspešno svetovanje temelji na zaupanju, kmet pa bolj zaupa svetovalcu, če je iz njegove bližine,« je opozoril Žveglič.

PRIMERLJIVI Z AVSTRIJSKIM SISTEMOM SVETOVANJA

Gost prvega dne posveta je bil predsednik odbora EUFRAS Jussi Juhola iz Finske, ki vodi mrežo storitev kmetijskega svetovanja ProAgria. Gre za finančno, računovodsko in tehnološko svetovanje kmetijam. Izpostavil je obdobje epidemije, ko se je bilo treba prilagoditi novim načinom dela, ter vojno v Ukrajini, ki je vzrok za težave z dobavo goriv in višje stroške pridelave, kar pomeni katastrofo za kmetijstvo. Ključ za boljšo prihodnost kmetijstva vidi v mladih, njihovih novih idejah, ki bodo pripomogle k razvoju sektorja.

Na Finskem imajo 35.000 kmetij in 56 kmetijskih svetovalcev.

Florian Herzog iz avstrijske kmetijsko gozdarske zbornice je predstavil sistem njihovega kmetijskega svetovanja, ki je podobno slovenskemu. Tako imajo v devetih zveznih državah devet služb javne kmetijske zbornice, prav tako je članstvo obvezno. »Delam pri zbornici, ki deluje kot združenje pri regionalnih zbornicah. Naš cilj je, da na nacionalni ravni govorimo enoglasno.«
2/3 sredstev pridobijo iz javnega financiranja s strani zveznih dežel, preostanek pa s članarino. Da bi en svetovalec znal vse, je nemogoče, zato se v Avstriji povezujejo med seboj in z zunanjimi sodelavci. »Biti blizu kmetom je ključ do uspeha,« je poudaril Hercog.

ODLOČIMO SE, KAJ POTREBUJEMO, IN TO URESNIČIMO
Na okrogli mizi o izzivih kmetijskega svetovanja v Sloveniji je direktor KGZS Janez Pirc kot ključni izziv navedel prilagajanje podnebnim spremembam ter uvajanje novih tehnologij, ki bodo zmanjšale administrativne zahteve ter še bolj povezale deležnike v kmetijstvu. Kmetijstvo in ljudje, ki kmetujejo, so se v zadnjih letih precej spremenili, enaka pa ostaja potreba po zaupanju kmetijskim svetovalcem. »Z anketo, ki jo je letos izvedla zbornica med četrtino svojih članov, je potrjeno zadovoljstvo z delom kmetijskih svetovalcev in organiziranostjo v sklopu zbornice.«
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je opozoril na težave, ki obremenjujejo kmete ter odvračajo mlade od prevzema kmetije. Zelo pomembno se mu zdi, da imajo kmetje zaupanje v kmetijsko svetovalno službo in izpostavil izjemno kmetijsko svetovalko, ki strokovno pomaga njegovi kmetiji in je zaslužna za navdušenje naslednikov za kmetovanje.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je orisal vrsto izzivov, s katerimi se soočajo kmetje in pri katerih je velikega pomena vloga zadrug. Izpostavil je, da Slovenija potrebuje jasno zastavljene strateške cilje za dolgoročno slovensko kmetijstvo. Trenutno je hrane dovolj, a naša kratkovidnost nas lahko zavede. »Delo kmetijskega svetovalca ni preprosto in znanja, ki jih pričakujejo kmetje, so vse bolj zahtevna.«
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic je govorila v imenu tistih, od katerih se tako veliko pričakuje in ki si želijo bolj ciljno svetovanje. »Slovenci bi morali biti hitrejši pri sprejemanju evropske zakonodaje v prid kmetu.«
»Na mladih je prihodnost, na vseh nas pa sedanjost, je dejala predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. »Naša velika skrb je ohraniti mlade na podeželju, tako fante kot dekleta. Le zdravo podeželje se bo sposobno soočiti s težavami, ki so naša stalnica. Treba je jasno zastaviti cilje, kaj sploh želimo. Ali želimo biti hlapci ali gospodarji na svoji zemlji? Zadnji čas je, da izplavamo iz trenutne situacije!«

IZZIVI KMETIJSKEGA SVETOVANJA IN KAKO NAPREJ
Stanje v slovenskem kmetijstvu v 2022 in prve napovedi za 2023 je predstavila Maja Kožar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Osvetlila je ključne izzive ob prehodu zbiranja računovodskih podatkov FADN v sistem za zbiranje podatkov o trajnosti na ravni kmetij FSDN. V Sloveniji je v knjigovodski sistem FADN vključenih okrog tisoč kmetij, prvo FSDN leto naj bi bilo leto 2025, prvi podatki pa bi bili na voljo leta 2026 oziroma 2027. Nekatere tabele bodo ostale povsem enake, druge bodo razširjene ali povsem nove.
Na okrogli mizi je Milena Rožman iz Novega mesta opisala kmetijsko svetovanje od leta 1990, ko so bili pospeševalci v okviru zadrug ter nudili svetovanje in pomoč pri pridelavi in odkupu. Financiranje je bilo tripartitno, in sicer iz zadruge, občine in takratne uprave za pospeševanje kmetijstva. Ko se je oblikovala Javna služba kmetijskega svetovanja, je bilo svetovanje predvsem tehnološko, svetovalci še niso bili specializirani, saj tudi kmetije niso bile specializirane. Po letu 2020 se specializirani svetovalci ukvarjajo predvsem z ukrepi SKP. Mlajšim kmetijskim svetovalcev je svetovala, naj ohranijo profesionalen odnos do strank ter naj se izobražujejo na vseh področjih. Vesna Čuček je opozorila, da je sistem javne službe kmetijskega svetovanja dober in da mora tak tudi ostati. Žan Voglar, mladi svetovalec iz KGZ Maribor, je poudaril poznavanje novih tehnologij in prenos tega znanja na kmete.

V razpravi je bilo postavljeno vprašanje, kako so kmetijski svetovalci zadovoljni s svojim delom in kako so zadovoljni s svojo plačo, ki je v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci za nekaj razredov nižja. Svetovalci želijo pošteno plačilo za pošteno delo.