Ne le potrošniki, tudi v javnih zavodih pogosto sprašujejo po trdo užitnih kakijih, pri nas poznani kot vanilija kaki. Zaradi podnebja pa pri nas v večini nasadov raste kaki sorte tipo, ki se uživa umeden.

Kljub precejšnji promociji domačega kakija pred leti, ko se je s praznikom kakija v Strunjanu potrošnja in tudi pridelava tega sladkega sadeža razširila skoraj po vsej Sloveniji, kupci še vedno zelo pogosto sprašujejo po trdo užitnem kakiju vanilija, ki na naš trg prihaja v glavnem iz uvoza. Vanilija se je obdržala ime za vse trdo užitne kakije, čeprav je gre le za eno izmed sort trdo užitnih kakijev. Predvsem je zmedo v ponudbi kakija naredil uvoz trdo užitne sorte rojo brillante iz Španije in Italije. Gre za sorto, ki ima zelo debele plodove in jim z dodanim CO 2 odvzamejo trpkost.

Tudi pri nas v manjših nasadih ali kot posamezna drevesa rastejo trdo užitne sorte kakiji kot so sorte jiro, vanilija in o’gosha. Več kot 90 odstotkov vseh dreves kakija pri nas (okrog 100 ha je intenzivnih sadovnjakov in še enkrat toliko ekstenzivnih) pa je sorte tipo, ki jih je potrebno umediti. Kot nam je povedal Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica, je v naših nasadih več sort mehko užitnega kakija predvsem zaradi večje rodnosti. Za celinsko podnebje se priporočajo zgodnejše sorte kakija, ki se obirajo konec oktobra do začetka novembra. Sorta tipo je kot mediteranska sadna vrsta prilagodljiva na klimatske in talne razmere, čeprav jo v zavetnih in toplih legah lahko gojimo na vrtovih tudi v kontinentalnem delu Slovenije. Kaki sadimo v toplejše lege, kjer v času zorenja ni slan ali temperatur pod lediščem. Plodove je potrebno umediti, saj vsebujejo veliko taninskih snovi. Tržni pridelovalci to naredijo v komorah z dodajanjem etilena, doma pa umedenje lahko pospešimo, da med kakije pri temperaturi 20 – 25 ° C zložimo tudi zrela jabolka in banane, ki oddajajo veliko etilena.

 Na nekaterih šolah in vrtcih vztrajajo pri trdo užitnih kakijih in tega konstantno naročajo tudi pri domačih pridelovalcih, čeprav jim ti neuspešno dopovedujejo, da pri nas večina tržnih pridelovalcev prideluje kaki sorte tipo, ki je užiten le umeden.

Žal šolska shema sadja in tudi peti protikoronski zakon, na podlagi katerega bi morali javni zavodi, ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, nabaviti vsaj 50 odstotkov pridelanih kmetijskih pridelkov, ne omogočajo, da bi otroci jedli domač slovenski kaki.