Na kmetiji Jurečič so že pred leti opustili živinorejo in se usmerili v poljedelstvo in pridelavo žit. Ko sta kmetijo prevzela Jože in Andreja, sta jo razvijala v isti smeri. Poleg desetih hektarjev lastnih kmetijskih površin jih danes z najemom obdelujeta 66 hektarjev, na katerih rastejo pira, ajda, proso in detelje.   

Jože Jurečič je kmetijo od staršev prevzel leta 2008, ko so že opustili živinorejo in se usmerili v pridelavo poljščin za prodajo zrnja. Ves čas so šli v smer čim manjše uporabe zaščitnih sredstev, v zadnjih dveh letih pa so v okviru preusmeritve v ekološko pridelavo v kolobar poleg ajde kot glavnega in strniščnega posevka vključili še piro, proso in detelje.

8-hektarski kompleks, nedaleč stran še 5,5-hektarski in vrsta manjših parcel, ki jih loči cesta, ki je hkrati meja med občinama Krško in Brežice. Do nekaterih parcel je 5 do 6 kilometrov od domačije.

AJDA ZA ČEBELE IN ČEBELE ZA AJDO

Odkar so pred več kot dvajsetimi leti začeli s pridelavo ajde, so v bližini čebele. Pri Jurečičevih sicer niso imeli čebel, a se je s čebelami ukvarjal bratov tast, zatem pa še Jožetov brat Martin in njegov sin Luka. Danes se v vasi s čebelarstvom ukvarjajo pri dveh hišah,  skupaj imajo okrog 100 čebeljih družin, od tega jih imata 70 Martin in Luka. Njun ajdov med je znan daleč naokrog in kupci se ves čas vračajo. Tudi letos sta sredi septembra točila ajdov med, ki ga je zaradi vremena bistveno manj kot običajno. Bolj pomembno kot točenje medu je, da so čebele imele še jesensko pašo in so si s hrano naredile zalego, okrepile družine in se bolje pripravile na zimski čas. Zaradi opraševanje čebel pa je večji tudi pridelek ajde.

Letošnje vreme sicer ni bilo ugodno za ajdo kot glavni posevek, predvsem zaradi premalo padavin in neustreznih temperatur. Ajda je hitro kaljiva rastlina in zacveti po petih tednih rasti, čebele pa ne letajo na suhe cvetove, kakršni so v juniju ali juliju. Zato je pridelava ajde kot glavnega posevka bolj tvegana. Po strnišču posejana ajda pa cveti konec avgusta, ko je v dopoldanskih urah še dovolj rose, da cvetje medi in ga čebele obiskujejo.

Na Jurečičevi kmetiji pridelujejo le navadno ajdo, in sicer avtohtono sorto čebelica. Imeli so tudi že sorto darja, medtem ko tatarske ajde, ki ni medovita rastlina, ne sejejo.

Ajdo kot glavni posevek so letos sejali že v začetku maja. Mesec maj je bil deževen in hladen, kar ni bilo ugodno za rastlino, ki za kalitev in razvoj poleg vlage potrebuje tudi primerno temperaturo. Hitro je nastopilo cvetenje, žetev je bila v septembru. V juliju sejano ajdo so želi  konec oktobra. 

Kot je povedal Jože Jurečič, je najbolje, če po dozorjeni ajdi nastopi prva slana, da pomrznejo vsi zeleni listi in ni težav pri žetvi, saj kombajn žanje samo zrnje. Ajda kot strniščni posevek pa je koristna predvsem zaradi tega, da njiva po žetvi ni prazna, s tem je manj zapleveljena in ni potrebe po uporabi zaščitnih sredstev proti plevelom. Za ajdo ni potrebno gnojenje. Za dovolj humusa v tleh je v kolobarju detelja inkarnatka.  

Čebelje paše je veliko, in če je le ugodno vreme, čebele dajo zelo cenjen in iskan ajdov, akacijev, kostanjev in cvetlični med.

VSA ŽITA IZ NJIVE V MLIN

Ker je Jože še zaposlen, površin ne želijo povečevati, saj mu ob pripravi tal in setvah že itak pomagata brat in nečak, da je delo v optimalnih vremenskih pogojih čim prej opravljeno. »Ko pospravimo piro, je ostanke potrebno čim prej zmulčiti ter opraviti setev ajde. Vse je lažje, če smo trije.« Pri pripravi njiv na setev so povsem opustili oranje. Njive obdelajo le z gruberjem 10 do 12 cm globoko, s čimer ustvarijo čim več humusa v zgornjem sloju zemlje.

Vse zrnje prodajo takoj po žetvi iz njive v mlin Rangus. Ker so v preusmerjanju v ekološko pridelavo, Jože pričakuje, da bo cena ekoloških žit boljša. Letos so sicer odkupne cene višje kot lani: za piro 270 evrov za tono, za ajda okrog 600 evrov za tono. Bolj kot odkupne cene je pomembno to, da ni težav s prodajo, saj gredo žita iz njive direktno v mlin. Tam jih, če je potrebno, posušijo, oluščijo in predelajo v izdelke za prodajo.

Jože in Andreja se spominjata, da sta nekdaj uporabljala ročni čistilec ali t.i. pajkl, kasneje tudi na elektromotor, ki je s pihanjem zraka ločeval zrnje od plev. A takrat je bila ajda na hektarju in pol, ko pa je imaš 30 hektarjev, pa to ne pride več v poštev in je veliko boljše pridelek takoj po žetvi prodati.