Kmetija Novljan je le nekaj hektarska kmetija, na kateri so v hlevih imeli kravo ali dve  in na leto z dokupom telet vzredili nekaj govejih pitancev. Ob  službah so v kmetijo ves čas vlagali, medtem ko omembe vrednega zaslužka ni dala. Tudi sin Matic je zaposlen, vendar razmišlja in dela v prepričanju, da se tudi na majhni le nekaj hektarjev veliki kmetiji lahko ustvari prihodek in mogoče čez čas tudi delovno mesto. Kmetijo je preusmeril v rejo kokoši nesnic in pridelavo vrtnin in sadja, po katerih kupci povprašujejo. Tržno nišo je našel v pridelavi buč za praznik noč čarovnic. 

Kmetija Novljan v Zagradcu, ki leži ob severnem robu Radenskega polja,  je bila še do nedavnega kmetija, ki je na leto spitala nekaj govejih pitancev. Meso enega bika so običajno razprodali doma, ostale so prodali v klavnico. Že pred leti je veliko takšnih kmetij opustilo kmetovanje in zemljišče dalo v najem, so pa kmetije, ki so v letih ves čas povečevale ali usmerjale v druge dejavnosti. Novljanovi so šele pred kratkim opustili rejo govedi in za namen celoletne prodaje jajc v preurejen hlev z izpustom naselili kokoši. Na njivah so zasadili nekaj več česna, ki so ga zelo dobro prodali. Danes poleg česna na njivah, tudi ledinah -preoranih travnikov raste fižol za zrnje, nekaj melon in lubenic ter buče hokaido in posebne buče za noč čarovnic. Spomladi so pobirali tudi jagode, prvi jesenski česen so prav tako že pobrali, v teh dneh pa pobirajo že pomladanskega.

V zadnjih letih je povpraševanje po bučah za noč čarovnic in matic je že lani zasadil posevek z posebnimi bučami, ki so namenjene prav za noč čarovnic, ki jih je tudi brez težav prodal.

Skupaj je njivskih površin le 2,5 hektarja, a so posamezne parcele, ki so razmetane okrog vasi Zagradca in niso večje od 0,25 hektarja. Vseeno na njih pridelajo viške, ki jih ob lastni porabi, treba prodati. Količine niso velike, zato je Matic še bolj prepričan, da je njegova pridelava namenjena končnemu kupcu, ki ceni zdrave, domače pridelke. Vse pridelke prodaje, kot sam pravi kampanjsko oziroma sezonsko na domu, Kmetijski zadrugi Grosuplje za prodajo v njihovi trgovini, na tržnici v Grosuplju in če je potreba tudi ob cesti.

PET PRIDELKOV, KI SI SLEDIJO OD POMLADI DO JESENI

Vrtnine in sadje si sledijo od spomladi do jeseni. Začne se z jagodami. Zasajenih ima 800 sadik, letos pa načrtuje še dodatnih 3.000 novih sadik, ki bodo pokrite s tunelom in možnostjo namakanja. Letošnja letina je bila kljub vremenskim nevečnostim širom Slovenije, dobra in jagode so zadovoljivo obrodile. Za lastne potrebe imajo zasajenih 50 špargljev, ker pa kupci po njih povprašujejo, so se odločili za napravo bistveno večjega nasada.

Povaljana rž preprečuje rast plevelov, hkrati pa plodovi niso na zemlji  in jih po obiranju ni potrebno še posebej čistiti. 

Matic je kot študent agronomije veliko obiskoval tujino, enoletno prakso pa je opravljal celo v Ameriki. Poleg tega, da je tam spoznal ženo Monico, s katero imata danes triletnega Davida in nekaj mesečno Anastasio, si je nabral veliko znanj in izkušenj, ki ga rade volje preizkuša na svoji kmetiji. »Če uspe, sem zadovoljen, če pa ne, pa sem bogatejši še z eno izkušnjo,« pove Matic. Lani oktobra oziroma novembra je na več njivah posejal rž, ki jo je konec maja, ko je cvetela, povaljal, nato pa na posevke s posebno prirejeno sejalnico posejal buče ali zasadil sadike melon in lubenic. Mogoče je bil s sajenjem malo pozen, dalj časa je bilo hladno in veliko dežja, potem pa visoke temperature in premalo oziroma nič dežja, zato posevek ni takšen kot bi si želel, a sezona je še dolga in le čas bo pokazal, ali je »poskus« uspel.

Matic sam zase pravi, da je njihovo kmetovanje bolj vrtičkanje, a da kljub ljubiteljskemu, prostočasnemu pristopu do kmetijstva zaenkrat, pazi, da tistim, ki od kmetijstva živijo, ne zbija cene z dampniškimi cenami, kot se pogosto dogaja. »Mnogi hobi kmetje dajejo premalo poudarka na ekonomiko in tako nevede škodujejo sebi in ostalim. Kmetijstvo je posebna panoga, z mnogimi izzivi, na nek način bi lahko rekli, da je kmet krotilec narave in kdaj je človek najbolj vesel? Ko uspe ukrotiti, si podrediti naravo, torej, ko kljub vsem vremenskim nevšečnostim, zapletom z mehanizacijo, škodljivcem in boleznim in slabim tlom uspeš pridelati izvrsten pridelek.«

Povaljan rž preprečuje rast plevelov in zadržuje vlago.

OSTATI MAJHEN IN PRODAJATI KONČNIM KUPCEM

Matic ima še veliko načrtov za širitev pridelave in povečanje števila kokoši nesnic. Interes po kmetijskih zemljiščih s strani večjih kmetov v okolici je velik in je dodatna kmetijska zemljišča težko dobiti, a v dobrih odnosih z njimi lahko zaenkrat vsaj kakšno parcelo zamenja in tako lažje izvaja kolobar. Prepričan je, da tudi na majhni nekaj hektarski kmetiji mogoče ustvariti vir prihodka. »Veliko je majhnih kmetij, ki prodajajo pridelke končnim kupcem in na drugi strani večjih kmetij, ki zaradi količine pridelke prodajajo na debelo, a si med seboj direktno ne konkurirajo, saj imajo različne prodajne poti, meni Matic Novljan. Glavna gonilna sila na kmetiji sta še vedno mama Renata in oče Anton, Maticu veliko pomaga žena Monica, ob večjih delih pa mu pomaga tudi brat z družino in prijatelji.