Posamična drevesa citrusov so si Primorci že pred leti zasadili na vrtovih, ob sadovnjakih in vinogradih. Ker dobro rodijo in ker je to skupina sadežev, ki jih tudi veliko porabimo in smo odvisni od uvoza, so se nekateri sadjarji že pred leti odločili za večje tržne nasade. Sladke domače mandarine, pomaranče in drugi citrusi gredo kot za med, zato je pričakovati širitev nasadov in ureditev novih.
V Istri je po registru kmetijskih gospodarstev nekaj manj kot 5 hektarjev intenzivnih nasadov citrusov. Kot pravi Urška Klančar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, je nasadov zagotovo več. Izmed vseh citrusov večina sadjarjev prideluje mandarinovce, sadike pa uvažajo iz doline Neretve in Italije. Trenutno so najbolj aktualne sorte zorica rana, chahara in okitsu.
Citrusi za dober pridelek potrebujejo globoka peščeno-ilovnata tla z urejenim namakalnim sistemom. So zimzelene rastline in ne prenašajo zelo nizkih temperatur, zato je potrebna pazljivost pri zimski rezi. Urška Klančar svetuje, da se obrezovanje opravi, ko je nevarnost pozebe mimo. Glede bolezni in škodljivcev omeni različne kaparje, listne uši ter listnega zavrtača, na plodovih pa lahko največ škode naredi sadna muha in gniloba, ki se pojavlja predvsem v vlažnih letih.
Na Vipavskem in v Goriški Brdih je citrusov samo za vzorec, pove Sara Spačal Dovžak iz KGZ Nova Gorica. Po zadnjih podatkih so citrusi na 3 hektarjih površin, od tega je največ mandarin, manj je limonov, pomaranč in grenivk. Starejši nasadi mandarin dobro uspevajo v Šempetru pri Novi Gorici, večji nasad je bil lani urejen v Velikih Žabljah. Najprimernejša lega za pridelavo citrusov je južna, sončna, zavetrna, vendar dovolj zračna, kjer temperature ne padejo pod – 6 °C. Kot pri ostalem sadju je bilo tudi pri citrusih v zadnjih letih veliko škode zaradi spomladanske pozebe in orkanske burje, ki poškoduje mlade liste ali celo povzroči odpadanje vseh listov. Tudi na Vipavskem in Goriškem nekaj škode v nasadih agrumov povzročajo listni zavijač in kaparji, medtem ko z ostalimi boleznimi in škodljivci pridelovalci nimajo večjih težav.

Nasadi v Glemu in okolici so na majhnih parcelah, večinoma na terasah. Ker mandarinovci prenesejo večji mraz kot pomarančevci, jih sadijo na zunanji strani, drevesa pomaranč pa so bolj v zavetju.

NA KMETIJI JERMAN 600 DREVES CITRUSOV
Edi Jerman iz Glema se je odločil, da bo prideloval citruse in oljke. Njegov cilj je zasaditi 1000 dreves citrusov in prav toliko oljk. Pri citrusih je že na polovici, pri oljkah bo naslednje leto. Trenutno ima zasajenih 600 citrusov, od tega je 500 dreves mandarin, okrog 50 limon, nekaj manj pomaranč, 30 grenivk, najde pa se tudi posamično drevo limete, klementine in še kaj.
Letos najbolje kaže pri pomarančah, a tudi pridelek mandarin ne bo slab kljub spomladanski pozebi. Nekatera drevesa so dobro obložena, kakšna veja je zaradi številnih plodov povešena do tal. Edi ocenjuje, da bo mandarin letos približno 3 tone. Če bi bila letina običajna, torej brez pozebe, hladnega vetra ter dežja v času cvetenja, bi jih moralo biti vsaj še enkrat toliko. Prve mandarine so začeli obirati sredi oktobra in jih bodo glede na sorto do decembra, saj so v nasadih štiri sorte, ki različno dozorevajo.

LIMONE V RASTLINJAKU

Neretvanske limone, ki cvetijo celo leto, je Edi Jerman pred sedmimi leti zasadil v rastlinjak, da plodove obira vso zimo. Drevesa še niso v polni rodnosti, a bodo kmalu, v letu ali dveh. Lani je manjši nasad zasadil še ob rastlinjaku na prostem. Tako je skupaj okrog 50 dreves treh različnih sort limon. Zanimivost limon je, da je večina sort celoletnih, kar pomeni, da so na drevesih zreli plodovi, drobni plodovi in tudi cvetovi.
Večino sadik citrusov, ki jih Edi tudi prodaja, nabavlja pri drevesničarjih na območju Neretve v BiH. Večkrat je bil v tamkajšnjih nasadih in tudi pridelovalci in drevesničarji iz delte Neretve pridejo v Glem in si ogledajo njegove nasade. Od njih je dobil tudi glavnino znanja o pridelavi agrumov, seveda pa štejejo tudi lastne izkušnje in pomoč očeta sadjarja in poznavalca različnih vrst sadja. Mlademu gospodarju pomaga tudi žena Kristina, saj je Jermanova kmetija že od nekdaj sadjarska. Imajo velik nasad fig (300 dreves), nasad kakija, češenj, hrušk, marelic in kutin. Edijeva sestra Suzana pa nadaljuje očetovo drugo dejavnost, to je pridelavo zelenjave.

Citrusi zelo bujno cvetijo in konec aprila se močno dišeči vonj širi daleč naokrog. Zaradi bujnega cvetenja odvržejo tudi do 90 % cvetov, a še vedno dobro rodijo.

MANDARIN SE NE TRGA, TEMVEČ REŽE

Edi Jerman razloži, da vse citruse prikrajšuje, da drevesa zrasejo le do višine, pri kateri se pridelek lahko obira s tal. Predvsem pri obiranju mandarin je pomembno, da se jih ne trga, pač pa pri peclju odreže s škarjami. Tako se ne poškoduje lupina, kar bi bilo lahko vir okužb in posledične gnilobe sadeža. Tudi predolg pecelj lahko rani drugo mandarino v platoju.
Tako Edi kot njegova sestra Suzana, ki je na kmetiji prevzela pridelavo zelenjave, sama prodajata vsak svoje pridelke – Suzana na koprski tržnici, Edi v lastni trgovini na Markovcu. Ko bodo citrusi v polni rodnost, bo prodajo tudi razširil, če bo interes, tudi v javne zavode, saj danes otroci v vrtcih in šolah jedo predvsem mandarine in pomaranče iz uvoza.