Spomladanske nizke temperature, ki so trajale do poletja, so rdečo peso zadrževale v rasti, junijsko vreme pa je bilo ugodno in pesa je lepo napredovala. Pogoste padavine v juliju pa pridelovalcem zelo otežujejo spravilo pridelka, obenem pa stalna vlaga omogoča veliko razraščanje pridelka, zato je precej pese predebele in ne ustreza standardom predelave. Na kmetiji Munda v Juršincih debelo peso izločajo že na njivi in naročniku dostavijo le tisto, ki ni debelejša od 12 cm. Kljub temu pri sortiranju pese v predelovalni industriji prihaja do precejšnje količine predebele pese, za katero bodo pridelovalci dobili nižje plačilo.

Na kmetiji Munda v Juršincih se s pridelavo rdeče pese ukvarjajo že skoraj tri desetletja. Začel je že dedek, potem starša, zdaj pa na razširjeni zelenjadarski kmetiji s pridelavo rdeče pese nadaljuje tudi mladi prevzemnik Marko Munda s partnerko Tino. Kmetijo sta iz 6 ha razširila na 12 ha obdelovalnih površin, na katerih poleg solate, krompirja, zelja, ohrovta in nekaj drugih vrtnin vsako leto na približno dveh hektarjih ob pomoči staršev pridelata spomladansko rdečo peso. Gre za naročeno proizvodnjo za končnega kupca Eto Kamnik.

Marko vsako leto pred setvijo podpiše pogodbo s Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki ima pogodbo z Eto Kamnik. V pogodbi je določena količina, cena ter standardi pridelka, ki jih zahteva predelovalna industrija, kot so vsebnost suhe snovi in debelina, ki mora biti od 6 do 12 cm premera.

Pridelava rdeče pese ni zahtevna, pravi Marko, in tudi večjih težav do sedaj niso imeli. Sejejo sorto, ki jo zahteva naročnik in je primerna za vlaganje, to je okrogla, temno rdeča pesa Boro F1. Pred leti so jo sejali na manjši površini, ker so s specializiranim strojem sejali dvojne redi, medtem ko sedaj sejejo enojne redi v medvrstni razdalji 45 cm, da med redmi lahko površine strojno okopavajo. Prav tako so včasih imeli težave, ker je bila pesa v sredini črna, kar so rešili s tem, da so začeli uporabljati gnojila s počasi sproščujočim dušikom. Kot vsaka rastlina, predvsem vrtnine, tudi rdeča pesa potrebuje dovolj vlage, zato jo predvsem v času vznika po potrebi namakajo. Letos so peso sejali 1. aprila. Čez nekaj dni je nastopil mraz in vsa pesa, ki je že vzklila, je pomrznila. Pesa je zato sicer nekoliko redkejša, a je ob dokaj ugodnih vremenskih pogojih uspešno rasla. Spravilo se je začelo okrog 10. julija in so glavnino že pobrali ter tudi dostavili naročniku. So pa imeli pri spravilu precej težav zaradi padavin, poleg tega se je pesa zaradi obilice vlage začela zelo razraščati.

Peso je treba ročno izpuliti, odstraniti zemljo s korena ter odtrgati listni del.

RDEČA PESA ZA ETO KAMNIK IN PODJETJE AHAC

Po statističnih podatkih je v Sloveniji 372 gospodarstev lani rdečo peso pridelovalo na 106,5 ha. Že od nekdaj je precejšen del teh površin na Štajerskem, na območju Ptuja in Ormoža. Gre za naročeno proizvodnjo za predelovalno industrijo s posameznimi pridelovalci ali zadrugami tega območja, predvsem Kmetijsko zadrugo Ptuj. Slednja že dolga leta na tak način sodeluje z ETO Kamnik, ki je glavni kupec pese, občasno pa pridelavo v manjših količinah naroči tudi podjetje Ahac, ki ima enoto v Središču ob Dravi (bivša Droga Portorož). Vsa leta se odkupne količine rdeče pese za znanega naročnika gibljejo med 800 in 1000 tonami, je povedala Valerija Kodrič Majcen iz KZ Ptuj.

V letošnjem letu je osem kooperantov KZ Ptuj zasadilo rdečo peso na približno 25 ha, od tega spomladansko peso na približno 20 ha in jesensko na 5 ha, kar pomeni okrog 670 ton spomladanske in 150 ton jesenske pese za pogodbeno vezano proizvodnjo. Glavnina rdeče pese bo prodane Eti Kamnik, približno 15 ton pa so letos prodali tudi podjetju Ahac. Spravilo spomladanske pese se je začelo julija in bo trajalo do sredine avgusta. Jesensko spravilo bo novembra.

Težava, ki jo omenja Kodrič Majcnova, je zelo deževen julij, kar zaradi preobilice vlage povzroča, da pesa še vedno intenzivno prirašča. Zahtevani standardi, po katerih kupec prevzema rdečo peso, so znani ob podpisu pogodbe in so v pisni obliki dodani k pogodbi. Pridelovalci vedo, da pesa, ki je debelejša od predpisanih standardov, pri kupcu ne bo prevzeta. To upoštevajo že pri spravilu pese. Ko peso pripeljejo do kupca, jo ta presortira in neustrezna se izloči. Izločeno peso lahko pridelovalci prevzamejo nazaj, za kar pa se doslej ni odločil še nobeden. Če ob dostavi pese kupec pri vzorčenju oceni, da je glede na predpisane standarde neustrezna glavnina pripeljane pese, zavrne celotno pošiljko. Svojih standardov za prevzem rdeče pese se držita tako Eta Kamnik kot tudi Ahac.

Pesa je zdrava, debela, tisto, ki je debelejša od 12 cm premera, pa Mundovi izločijo že na njivi. Zato se Marko nikakor ni mogel strinjati z naročnikom, ki mu je minuli teden sporočil, da je 45 % od 22 ton dostavljene pese predebelih in naj bi šlo v uničenje. S pomočjo KZ Ptuj so pri Eti Kamnik dosegli, da bodo letos odkupili tudi nekoliko debelejšo peso, saj je na njivah zaradi trenutnih vremenskih razmer še precej rdeče pese, ki se še debeli. Cena te pese bo sicer za tretjino nižja od pese, ki ustreza standardom odkupa.

JESENSKA PESA ZA PREDELAVO TUDI IZ UVOZA

Ksenija Jankovič Banovšek, direktorica Ete Kamnik, pravi, da letno za svoje izdelke potrebujejo okrog tisoč ton rdeče pese. Spomladansko kupijo od zadruge in nekaj posameznih pridelovalcev, medtem ko ekološko in jesensko peso kupijo od domačih pridelovalcev in iz uvoza, ki je odvisen od sezone in si ga želijo čim manj. Jankovič Banovškova še pove, da se prodaja vložene pese počasi povečuje. Poleg ozimnice v kilogramskih kozarcih je povečanje zaznati na manjših kozarcih, prav tako se spreminja okus potrošnikov, saj se veča prodaja vložene rdeče pese brez dodane kumine, ekološke pese ter pese v slanici.

Čeprav so bili pri odgovorih na naša vprašanja v Eti Kamnik bolj skromni, pa so še povedali, da od domačih pridelovalcev odkupujejo tudi sveže korenje in zelenjavo za mešano solato, želijo pa si več ekološko pridelanih kumaric in pese po sprejemljivih cenah, saj zahtevane količine niso tako velike kot za konvencionalne izdelke.

Na kmetiji Munda pridelajo od 80 do 100 ton rdeče pese za predelavo.

PRIDELOVALCI RDEČE PESE ZA PREDELAVO POVEZANI

Marko Munda podpira, da so pridelovalci povezani in preko zadruge prodajajo pridelke predelovalni industriji. Le tako se pridelovalec lahko posveti izključno pridelavi, zadruga pa ima vlogo kupca in prodajalca, pri čemer mora zagovarjati interese pridelovalca.

Pogreša pa Munda več komunikacije, še zlasti ko pride do kakšnih težav. “Letos imamo težave s spravilom zaradi obilnih padavin in kot nam pravijo zaradi predebele pese, čeprav vsaj na moje njive v času spravila ni prišel nihče od Ete Kamnik ali od KZ Ptuj, da bi se prepričal, kakšna pesa je na njivi. Iz KZ Ptuj so prišli na kmetijo le pred začetkom pobiranja, da so vzeli vzorce pese, ki so jih poslali Eti Kamnik,« je kritičen Marko Munda, ki na hitro še omeni, da se odkupna cena pese ni spremenila že od takrat, ko jo je zadrugi oziroma Eti Kamnik prodajal njegov dedek.

Odkupna cena spomladanske pese je 121,50 evra za tono in 130 evrov za tono jesenske pese.

 

Peso, ki jo je zavrnila predelovalna industrija, so včasih kupovali rejci jelenjadi.