Ekološko zeliščarstvo v Sloveniji je v zadnjih letih v porastu, saj narašča povpraševanje po naravnih in trajnostnih izdelkih. Gre za pridelavo in predelavo zdravilnih, aromatičnih dišavnic in zelišč po načelih ekološkega kmetijstva. Ekološko zeliščarstvo je podprto tudi v okviru SKP 2023-2027 v okviru intervencij ekološko kmetovanje IRP 19.

Za ekološke pridelovalce zelišč in zdravilnih rastlin velja, da ne uporablja sintetičnih pesticidov, herbicidov in mineralnih gnojil. Spoštujejo naravne cikle rastlin in ohranjajo biodiverziteto ter zelišča prideluje na način, ki varuje tla, vodo in okolje. Med številnimi dišavnicami, zelišči in zdravilnimi rastlinami pri nas pridelujejo predvsem meto, meliso, sivko, kamilio, ognjič, timijan, rožmarin, žajbelj in še nekatera druga. Uporabljajo jih za čaje, tinkture, eterična olja, kozmetiko in začimbe. V zadnjih letih se je poleg zanimanja za pridelavo zelišč in predelavo zelišč v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji razvil tudi eko turizem in malo gospodarstvo. Slednje kot predelovalni obrat za kreme, mila, eterična olja in druge izdelke.

DRUŠTVA IN ZDRUŽENJA ZELIŠČARJEV

Pridelovalci zelišč so povezani z različna združenja in društva. Med drugim so združeni v Združenje ekoloških kmetov Slovenije (ZEKOS), Društvo zeliščarjev Slovenije, Regijska društva zeliščarjev (npr. Gorenjsko društvo zeliščarjev, Društvo zeliščarjev Pomurja).

Od leta 2001 deluje tudi Društvu Arnika – društvo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin. Pobudnik za ustanovitev društva je bil Milan Kalan. V združevanje slovenskih zeliščarjev je videl kot ključno za izobraževanje, povezovanje in nastopanje na trgu. Prav tako je sodeloval pri pripravi nacionalne poklicne kvalifikacije za pridelovalca zelišč in pri oblikovanju strategije lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016–2021. Leta 2023 je predsednik društva postal Igor Foršček, lastnik Zeliščne kmetije pod Hrelenom v Starem trgu ob Kolpi. Kot nam je povedal Igor Forešček  društvo vključuje 64 članov, tržnih kmetij in ljubiteljev zelišč. V društvo imajo redna srečanja in vsakoletne strokovne ekskurzije v glavnem v tujino. V preteklsoti so bili v Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem, Češkem, v Italiji, kjer je panoga zeliščarstvo bolj urejena, predvsem gre za večje pridelovalce in organiziran odkup.

V Evropi se pridela le 5 % porabe zelišč, večina zelišč se torej uvozi iz Kazahstana, Albanije, Ukrajine, pomeni, da je potencial za pridelavo zelišč v Evropi zelo velik.

V tujini je tako, da ima vsak tržni pridelovalec kakšno rastlino zasajeno na večji površini in ker je organiziran odkup je prodaja zagotovljena in s tem tudi prihodek. »Pri nas je zeliščarstvo urejeno le toliko, da pridelovalci dobijo subvencije v okviru zelenjadarske panoge,« pove Igor, ki je prepričan, da se bo panoga v prihodnje tudi pri nas začela razvijati. je pa večina pridelovalcev vključenih v ekološko kmetovanje in so deležni podpor v okviru SKP 2023-2027 v okviru intervencije Ekološko kmetovanje IRP19. Država Slovenija in tudi EU podpira razvoj panoge zeliščarstva, saj spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.