Neugodna pomlad, suša in visoke temperature v juliju in avgustu, deževje in prav tako visoke temperature v septembru so slabo vplivale na pridelek vrtnin. Bile so težave s setvijo in sajenjem, pojavljale so se bolezni in številni škodljivci. Večina plodovk je sezono zaključila prej. Pridelka je od 30 do 50 % manj, paradižnika celo do 70 % manj. Cene pa zaradi nižjega pridelka niso bile nič višje, temveč enake ali celo nižje kot lani.

Na kmetiji Simončič v Velikem Mraševem na obrobju Krškega polja so imeli težave že spomladi. V marcu jim je sneg in veter podrl tunele. Kljub temu so sezono začeli pravočasno. Letos je bilo glede dela lažje. Ivanki in Davorinu je celo sezono pomagal sin Luka, ki končuje izobraževanje in bo kmalu tudi prevzel kmetijo. Kot je bilo v načrtu, so bučke in kumare začeli pobirati konec aprila oz. v začetku maja. Tudi papriko so pobirali že junija. Zatem se je zaradi vročine, veliko dežja in nihajočih temperatur v septembru sezona končala že v drugi polovici septembra, in ne šele ob prvi slani kot običajno. Kot je povedal Davorin Simončič, dež ne povzroča težav, saj je paprika v tunelih. Je pa zaradi oblačnih dni manj sonca in rastlinam manjka energije. Težava je tudi v velikih nihanjih temperature, saj so se v septembru menjavali hladni dnevi in dnevi z visokimi temperaturami.

Na šestih hektarjih od skupnih 11 hektarjev je bilo letos zaradi slabega vremena za približno tretjino manj pridelka. Trenutno pobirajo zelje, okrog prvega novembra pa bodo začeli pobirati solato, katere sadike je letos poskusno vzgojil Luka. Sedem različnih sort zelja, in sicer pet belih in dve rdeči, so sadili v različnih terminih, da spravilo poteka vso jesen.

Zaradi zahtevne letine so bili višji stroški pridelave.

NA DOLENJSKEM TEŽAVE S SETVIJO IN SAJENJEM

V vročem juliju in avgustu je bila večina setev manj uspešnih. Veliko je bilo odvisno od padavin. Precej več jih je bilo na območju krško-brežiške kotline in manj v Beli krajini in na Dolenjskem, je povedala Natalija Pelko, specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Zaradi vročine so pridelovalci odlašali s sajenjem naknadnih vrtnin. Tistim, ki jim je uspelo posaditi, pa je veliko poleti sajenih solatnic in kapusnic zaostajalo v rasti zaradi visoki temperatur. Sadike so tudi propadale. Zaradi visokih nočnih temperatur plodovke niso dozorevale, manj je bilo oplojenih cvetov. So pa visoke temperature vplivale na zelo okusne pridelke lubenic in melon.

Velika težava in skoraj nerešljiv problem pri papriki, paradižniku in fižolu postaja zelena smrdljika.

Največ težav je bilo pri papriki, paradižniku, zelju, čebuli, krompirju. Pri papriki je bilo veliko težav s tripsi in stenicami (zelena stenica in marmorirana smrdljivka). Še zlasti na posevkih, kjer ni bilo biotičnega varstva. Pri listni zelenjavi je bilo več pegavosti in težav z alternario.

Zaradi obilice dežja v maju in juniju se že pojavljajo težave pri skladiščenju pridelkov. Izpad nekaterih vrtnin bo zagotovo še večji. Naknadni posevki kapusnic, kot so brstični ohrovt in ohrovt ter cvetače, se zaradi vročine niso ustrezno razvijali. Deževje in visoke temperature v septembru pa so situacijo še poslabšale. Veliko je tudi bakterioz.

Zdaj imajo pridelovalci precej težav s pobiranjem pridelkov. Nekateri kultivarji zelja že na njivi pokajo, glave so manj zbite. Upajo, da bodo vsaj česen lahko pravočasno posadili.

TEŽAVE TUDI NA PRIMORSKEM IN ŠTAJERSKEM

Tudi na Obali in na Vipavskem so se težave začele že spomladi. Pridelovalci zaradi obilnega deževja niso mogli pripraviti tal in kasneje saditi ali sejati. Krompir na Vipavskem zaradi veliko dežja sploh ni vzklil. Mnoge sadike so propadale in zastajale v rasti ter bile kasneje podvržene številnim boleznim. Krompirjeva plesen na paradižniku se je zaradi oslabelosti sadik pojavila zelo zgodaj. Kjer niso poskrbeli za ustrezne tehnične ukrepe ter dodali rastlinam aminokisline za okrepitev, je bil pridelek slab ali ga sploh ni bilo.

Pridelka vrtnin je letos za tretjino do polovico manj, odkupne cene pa so enake ali celo 10 do 15 % nižje kot lani. Medtem iz uvoza prihajajo vrtnine po zelo visokih cenah.

Pridelek paradižnika je bil zaradi vseh vremenskih nevšečnosti le 30-odstoten, je povedala Jerica Pučko Antolin, specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Zelo podobno je bilo tudi s krompirjem. Sezona bučk, kumar in drugih poletnih vrtnin se je zaradi dežja v juniju in visokih temperatur v juliju in avgustu zaključila veliko prej kot običajno.

Pridelovalci na Primorskem so imeli v juliju in avgustu velike težave s sajenjem kapusnic in ostalih zimskih vrtnin. Veliko več je bilo treba sadike zalivati. Radič zaradi visokih temperatur ni vzklil, jesensko deževje pa povzroča številne težave, predvsem plesni in druge bolezni. Pri poru se je zelo hitro začela pojavljati porova zavrtalka.

Na Štajerskem je bila pridelava vrtnin posebej težavna in naporna. Kot pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, sta jo zaznamovali mokra in mrzla pomlad. Pridelovalci niso mogli posaditi sadik na prosto, zato zgodnjega zaslužka ni bilo. Potem sta vlaga in predvsem nizke temperature motile tudi začetno rast. Kasneje so temperaturni skoki še večkrat opravili svoje.

Trgovci izsiljujejo domače pridelovalce z nizkimi odkupnimi cenami, ker med seboj tekmujejo, kateri od njih bo na svojih policah ponudil najcenejše vrtnine.

Kljub temu Pušenjakova pravi, da so imeli kmetje, ki imajo urejeno namakanje, povprečen pridelek večine vrtnin. Najslabše je bilo pri čebuli. Zaradi skokov temperatur, nestrokovnega namakanja in gnojenja, seveda pa tudi zaradi pomanjkanja ustreznih fungicidov, je bil ponekod pridelek manj kot polovičen. Manj je bilo tudi česna, obe vrtnini pa že gnijeta v skladiščih. Seveda bi si želeli, da bi bil tudi sadilni material – čebulček in česen – boljše kakovosti.

1,20 evra za kilogram je bila prva odkupna cena zelja, ki je hitro padla na 0,80 evra in končala na trenutnih 0,50 evra za kilogram, ko je akcijska cena na trgovskih policah 0,69 evra za kilogram.