Deževno vreme se je na Obali začelo že oktobra in je trajalo vse do aprila. Pridelovalci so lovili dneve za saditev česna in čebule, za pobiranje jesensko zimskih vrtnin in za pripravo tal za spomladanske setve in saditve. Nekateri še danes niso sadili krompirja, ker so še v začetku aprila bila povsem razmočena tla. In potem se je že marca zgodilo še neurje z grmenjem in bliskanjem, ki je na Primorskem prešlo v sodro in točo. V Istri je poškodovalo posevke vrtnin, na Vipavskem pa sadje, predvsem marelice in trto.

Vegetacija je bila zaradi mile zime zgodnja in sadno drevje je na Vipavskem začelo cveteti vsaj teden dni prej kot običajno. Sadjarji so že pomislili, kaj vse se lahko še zgodi do poletja in ali bo tudi letos vzela sadje spomladanska pozeba v aprilu ali maju. Nihče ni pomislil, da se lahko v marcu zgodi neurje s sodro in točo, kakršnega so običajno vajeni v poletnih mesecih.

Kot nam je povedala Darja Marc, terenska kmetijska svetovalka iz KGZ Nova Gorica, izpostava Ajdovščina je neurje s točo v noči iz 23. na 24. marec najbolj prizadelo koščičarje, predvsem marelice in trto na območju občin Vipava in Ajdovščina. Po prvih ocenah so marelice prizadete do 80% na skupni površini 18 ha, češnje do 35%  na površini 20 ha, breskve do 30% na površini 7 ha, leska do 50 % na površini 2,50 ha in vinska trta do 40 % na površini 850 ha.

KAR NI UNIČILA TOČA BO CVETNA MONILIJA

Marko Marc ima v nasadih pri Vipavi 1 ha marelic, 2 ha breskev ter 1,5 ha češenj. Marelice so v času neurja s točo in sodro večino odcvetele in imele že plodiče, ki jih je toča povsem potolkla. Najbrž jih bo večina v nadaljevanju odpadla ali pa bodo plodovi deformirani, pravi Marc. Breskve so bile v polnem cvetenju in zaenkrat lepo kaže, razen, da se je na listih že začela pojavljati kodravost. Pri češnjah so bili cvetovi še zaprti, toča ni naredila škode, je pa vprašanje kako uspešna bo oplodnja glede na nenehno deževje in oblačno vreme. Pojavlja se cvetna monilija, zaščita pa je neučinkovita ali sploh nemogoče zaradi mokrih tal. Vsak, ki je v zadnjih dveh tednih šel s kmetijsko mehanizacijo v nasad, je že tako težka tla še bolj zbil.

VODE JE PREVEČ ALI PREMALO

Lani je bilo pri Marčevih sadja le tretjino, kar je bila posledica predlanske suše, pred tem je bila pozeba in vprašanje je kaj se bo zgodilo še letos. Marelic pri nas letos ne bo, pove Marko Marc. Vse je odvisno od vremena in od številnih bolezni in škodljivcev, ki jih povzroča vlaga,   aktivnih sredstev za zaščito pa je vedno manj. Težave se začnejo že pri sadilnem materialu, saj veliko dreves, že mladih, propade tudi ob opravljenih drenažah, medtem, ko je v sušnem obdobju problem namakanja. V lanskem letu so zaradi nizkega pretoka reke Vipave imeli prepoved namakanja. Letos je sicer drugače, saj je reka visoka in vode je povsod dovolj, tudi zadrževalnik Vogršček je po desetletjih povsem poln.

Marko Marc še pove, da se na Vipavskem po obnovi zadrževalnika Vogršček veselijo tudi načrtovane obnove razvoda namakalnega sistema, ki bo omogočil namakane na širšem območju. Želeli bi si več obnov nasadov, a kot pravi, so vipavski sadjarji na razpisih neuspešni, ker pri obnovah ali ureditvah novih nasadov potrebna ureditev protitočne mreže, ki pa je na Vipavskem ne postavljajo zaradi premočne burje. Kljub vsemu ima Marko Marc že pripravljeno zemljišče, na katerem bo sadil breskve. Če bi bilo vreme ugodno in ne bi bilo zemljišče tako namočeno, bi 80 mladih dreves bilo že posajenih, tako pa morajo čakati, da se osuši. Sadja namreč ni problem prodati, še zlasti zadnja leta ne, ko del pridelka vsako leto vzame slabo vreme. 

NA OBALI OD OKTOBRA DO APRILA OBLAČNO IN DEŽEVNO

Na Obali se je deževno obdobje začelo v oktobru in je trajalo vso zimo, vse do aprila. »Vse, kar smo delali v vseh teh mesecih smo čakali na suhe dni ali pa smo šli na posevke na silo,« pove Aleksander Cancin iz Lucije, ki v Jernejski dolini prideluje česen in čebulo. Lansko jesen je omenjeni čebulnici sadil na skoraj enkrat večji površini kot pretekla leta, a bo pridelka zaradi neugodnega vremena od začetka rasti najbrž bistveno manj od pričakovanega.

Težave so se začele že ob saditvi sadik čebule, ki jih Aleksander Cancin vzgoji sam, v drugi polovici oktobra zaradi nenehnih padavin. Zaradi padavin niso mogli na posevek in propadlo je vsaj 20.000 sadik, kljub temu, da so jih sadili še v decembru in januarju. Posevki so bili ves čas v blatu in z veliko težavo so opravljali vsa potrebna agrotehnična opravila, čebula in plevel pa so zelo hitro rasli. Če bi bilo vreme ugodno, bi sredi aprila na trgu bila mlada čebula, a je letos ne bo, saj jo je po vseh deževnih mesecih močno poškodovalo neurje s točo v drugi polovici marca.

Rastlinam so takoj po poškodbah pomagali z aminokislinami, da so lažje premagale stres, se začele krepiti in obraščati. Kot pravi Aleksander Cancin jo bodo pustili, da  dozori in jo bodo prodajali brez zelenja kot belo olupljeno, mlado čebulo, po kateri je v zgodnjem poletju prav tako veliko povpraševanje. A čebula bo dozorela le ob pogoju, če bo v naslednjih tednih in mesecih vreme ugodno.

ZARADI NENEHNIH PADAVIN VEČ BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV

Kot pravi Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Nova Gorica imajo pridelovalci zelenjave velike težave, ker se vreme pozimi ni ohladilo in ni bilo nizkih temperatur. Radiči niso delali glav, cvetače, brokoli in druge vrtnine so bile bolj občutljive na številne bolezni in škodljivce. Tudi čebula je skozi vso zimo hitro rasla in se razvijala ter bila  s tem bolj podvržena boleznim in škodljivcem. Prej kot običajno je letos začela letati čebulna muha, vprašanje pa je tudi kaj se dogaja na koreninah. Česen že napada rja. Do pobiranja je še precej dolgo in vse je odvisno od vremena. Kot so napovedali, se bodo temperature v aprilu hitro dvignile, kar za čebulo ni dobro. Čebula pri 26 ° Celzija neha rasti, pomeni, da pri višjih temperaturah prisilno dozori in jo je treba pobrati., proizvodnja se tako konča.