Pridelovalci lešnikov, orehov in kostanja v borbi z novimi boleznimi in škodljivci

6 maja, 2020
0
0

Pridelovalci lupinarjev so več kot 20 let povezani v Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL). Njihov cilj je slediti novim sodobnim tehnologijam pridelave in dodelave, povečati obseg pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandljev, tržiti pridelke pod skupno blagovno znamko in ozaveščati prebivalce o pomenu uživanja lupinastega sadja. To jim uspeva, saj je tako pridelovalcev kot površin, zasajenih z lupinarji, vedno več, pridelovalci pa se soočajo tudi z vedno novimi škodljivci in boleznimi, proti katerim ni ustreznih zaščitnih sredstev.
Strokovno društvo vodi dr. Anita Solar z Biotehniške fakultete Ljubljana, ki vodi raziskovalno polje za lupinarje v Mariboru. Ena večjih težav, s katerimi se pridelovalci srečujejo, je varstvo orehov, leske in kostanja, saj se v nasadu pojavljajo nove bolezni in škodljivci, za varstvo rastlin pa je registriranih zelo malo pripravkov. Pridelovalci si v zadnjih letih zelo prizadevajo za registracijo zaščitnih sredstev za orehovo muho, orehovega oziroma jabolčnega zavijača in bolezni pegavosti, ki so glivičnega izvora. Društvo je sodelovalo pri pripravi vlog za razširitev pripravka Signum za varstvo orehov in leske pred glivičnimi boleznimi, kar bo pridelovalcem zelo olajšalo delo. Prav tako pripravljajo vlogo za registracijo virusnega pripravka Madex, s katerim bi se borili proti zavijaču v ekoloških nasadih orehov. Pri leski so velike težave z lešnikarjem, proti kateremu se borijo s pripravkom Calypso, ki je registriran samo še letos, zato tudi za to iščejo rešitev. Prav tako so v nasadih težave s fitoplazmami, zaradi katerih propadejo celotni grmi, učinkovitega sredstva pa ni, saj še ni raziskan izvor oziroma se ne ve, katere žuželke so prenašalke te nevarne bolezni.

Nasad kostanja Nasad kostanja

Zadnja leta se zaradi glivičnih obolenj pri orehu pojavlja sušenje listov ali pa listi odpadajo zaradi poletnih ožigov, kar ni dobro za pridelek – plodovi ne dozorijo oziroma so jedrca drobna, naslednjo pomlad pa sledi slabo brstenje, ker drevo nima dovolj založnih snovi.

 V SLOVENIJI VEČ KOT 600 HEKTARJEV TRŽNIH NASADOV LUPINASTEGA SADJA

V Slovensko strokovno društvo lupinarjev je včlanjenih okrog 170 članov, pridelovalcev lupinastega sadja. Lani je bilo v Sloveniji 616 hektarjev tržnih nasadov lupinastega sadja, od tega je 435 hektarjev orehov, 151 hektarjev leske in 30 hektarjev kostanja. Poleg intenzivnih je še približno 300 hektarjev ekstenzivnih nasadov, ki vključujejo od 50 do 80 orehov na hektar. Celoten pridelek zadostuje za manj kot četrtino celotne porabe, zato se veliko tovrstnega sadja uvaža. Lešniki in orehi se prodajajo pod blagovnima znamkama Slovenski lešnik in Slovenski oreh, zaenkrat pa ne pridejo do trgovcev, saj pridelovalci vse prodajo na domu in v manjših trgovinah, precej pa tudi v javne zavode, predvsem šole in vrtce. Tudi v nasadih pridelan kostanj se prodaja le na domu ali na lokalnih trgih.

Pridelovalci ves pridelek prodajo sami končnemu potrošniku tudi zato, ker trgovci ponujajo prenizko ceno. Za blagovnima znamkama Slovenski lešnik in Slovenski oreh stojijo preizkušena tehnologija pridelave, pravočasno spravilo in sušenje resnično kakovostnega pridelka, po katerem kupci vedno znova povprašujejo.

Razstava lešnikov, orehov in kostanja Razstava lešnikov, orehov in kostanja

20 LET SSDL

Letošnji strokovni posvet SSDL je bil posvečen 20-letnici delovanja društva, kar so obeležili s slavnostno sejo, izdajo knjige Lupinarji v kulinariki in zdravilstvu ter letos prvič s podelitvijo priznanj, ki so jih poimenovali po profesorju Priolu. Prof. Josip Priol velja za začetnika selekcijskega dela na orehu in kostanju v Sloveniji in je že v štiridesetih letih 20. stoletja pisal o vzgoji orehov, njihovem razmnoževanju, spravilu, skladiščenju in pripravi za trg. Priznanja prof. Josipa Priola so prejeli Ivan Jarc za delo na področju pridelave in promocije orehov, Franc Logar za delo na področju strojne opreme, Vinko Cvetko na področju pridelave lešnikov in prenosa znanja, Marko Trošt na področju drevesničarstva, Peter Aužner na področju blagovnih znamk, trženja in promocije lupinarjev in Štefka Čretnik za 20-letno vestno opravljanje tajniških poslov.

Lupinarji vsebujejo veliko zdravju koristnih snovi, imajo veliko nenasičenih maščob, ki znižujejo holesterol LDL, delujejo protivnetno, vplivajo na manjši pojav raka na prsih in prostati, pozitivno vplivajo na razvoj zarodka, zato jih priporočajo nosečnicam oziroma naj bi jih uživali vsi od drugega leta do pozne starosti. Orehi, lešniki, mandlji in drugi lupinarji sodijo med zdrava živila, po katerih je vedno več povpraševanja.