Na praznovanju jeseni v Semiču, ki je potekalo od 14. do 17. novembra, je Janez Gačnik iz Zavoda jabolko v sklopu EIP projekta Prispevek kmetij k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe predaval o ekosistemskih storitvah in prilagajanju na podnebne spremembe v sadjarstvu.

V prvem delu je Janez Gačnik iz Zavoda jabolko predstavil partnerje projekta. Vodilni partner je podjetje Stritih, partnerji pa so kmetija Volk, podjetje Sinergise, Javni zavod – Turizem Pivka, kmetija Jernejevi, kmetija Herlah, Kmetija Frank, Kmetija Brinjevka, Biotehnični center Naklo ter Zavod Jabolko. Projekt, ki traja od maja 2022 do maja 2025 obravnava področje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe na izvedbeni ravni lastnikov oziroma upravljalcev kmetijskih zemljišč. Na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe je veliko narejenega predvsem na strateški ravni – to dokazujejo številne mednarodne zaveze, akcijski načrti in zakonodajni paketi, kot je npr. Evropski zeleni dogovor. Na nižjih ravneh je načrtovanje izvajanja ukrepov veliko manj razvito, najšibkejša pa ravno izvedbena raven.

EKOSISTEMSKE STORITVE

S projektom bodo pilotno vzpostavili in preizkusili izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe na petih kmetijah ter na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Prakse, ki bodo razvite v okviru projekta bodo pripomogle k iskanju sistemskih rešitev na tem področju ter bodo primerne za širjenje na druga kmetijska gospodarstva. Ekosistemske storitve so se izkazale kot primeren konceptualen okvir za načrtovanje in izvedbo ukrepov in komunikacijo z drugimi deležniki. Kot je povedal Janez Gačnik je glavni cilj projekta izboljšati usposobljenost kmetijskih gospodarstev na področju prilagajanja podnebnim spremembam in s pomočjo digitalne aplikacije, ki bo razvita na podlagi koncepta ekosistemskih storitev spodbuditi načrtovanje in izvedbo ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v praksi na ravni kmetijskih gospodarstev.

V zaključku je bil poudarek na ohranjanju sadjarske kulture in napotkih kaj lahko sami storimo v prilagajanju na podnebne spremembe z oživitveno rezjo, oskrbo in sajenjem sadnih rastlin.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje oziroma podukrepa za skupno ukrepanje blažitev podnebnih sprememb.

DIGITALNE APLIKACIJE

Med aktivnostmi, ki se izvajajo v treh letih trajanja projekta so razvoj digitalne aplikacije, usposabljanja za kmetijska gospodarstva, preizkus koncepta ekosistemskih storitev kot orodja za odločanje o načrtovanju in izvajanju ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe na ravni kmetij, izvedba nabora konkretnih aktivnosti za blaženje in prilagajanje na petih kmetijah ter na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Opredelili bomo razvojne potenciale kmetij, ki bodo izhajali iz ukrepov za blaženje in prilagajanje ter naredili analizo učinkovitosti izvedenih ukrepov. Sodelujoče kmetije bodo tako postale »kmetije dobre prakse«, kar bo služilo kot generator sprememb na omenjenem področju.

Skozi projekt bodo tako lastniki kmetij in ostali deležniki, ki so na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ključni za prehod iz strateške na izvedbeno raven pridobili konkretna praktična znanja in spoznali dobre prakse na tem področju. Razvita digitalna aplikacija bo omogočala konkretizacijo ukrepov, definiranje in jasen digitalen prikaz najbolj pomembnih območij za ukrepanje.

VLOGA IN POMEN TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV

V drugem delu pa je bila izpostavljena vloga in pomen travniških sadovnjakov, mejic in živih mej z vidika ekosistemskih storitev in prilagajanja na podnebne spremembe. Njihov pomen se kaže v ohranjanju velike biotske pestrosti in ravnovesja v naravi, v preprečevanju erozij, zadrževanju vode v tleh, ustvarjanju boljše mikroklime, izgledu kulturne krajine in podeželja, sobivanju človeka, rastlin in domačih živali, dvojni rabi zemljišč, pridelavi sadja in sena, varovanju genskega materiala, ohranjanju tradicionalnega kmetovanja, kulturne dediščine, turizma ter v vzgojno izobraževalne ter terapevtske namene..

V zaključku je bil poudarek na ohranjanju sadjarske kulture in napotkih kaj lahko sami storimo v prilagajanju na podnebne spremembe z oživitveno rezjo, oskrbo in sajenjem sadnih rastlin.