Primerjalnik cen osnovnih živil
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo primerjalnik cen osnovnih živil, ki je dostopen na spletnih straneh nasasuperhrana.si/primerjava-cen in na gov.si/draginja. Ministrica Irena Šinko je ob predstavitvi medijem dejala, da bo primerjalnik potrošnikom omogočil spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen, porekla in kakovosti primerljivih živil znotraj košarice dvajsetih osnovnih skupin živil med različnimi trgovskimi podjetji. Glavni namen je informiranje potrošnikov ter ohranjanje kupne moči slovenskega prebivalstva.
Posledice obdobja zaostrenih razmer po svetu, po zdravstveni krizi, vojni v Ukrnjaini, najbolj občutijo potrošniki pri zvišanju cen na različnih področjih, tudi hrane. Rast cen hrane je neposredno povezana z rastjo cen goriv, elektrike, surovin in reprodukcijskega materiala. Država ima sicer možnost poseganja na področju spremljanja in regulacije cen hrane, vendar se je vlada odločila za ukrep spremljanja in primerjave maloprodajnih cen prehranskih proizvodov med posameznimi trgovci v Sloveniji in v sosednjih državah.
NA KGZS MENIJO, DA TAKŠNA PRIMERJAVA CEN NE BO PRINESLA REZULTATOV
V kmetijsko gozdarski zbornici pozdravljajo namero vlade RS, da uredi razmerja znotraj verige preskrbe s hrano, vendar je treba vedeti, da je v tej verigi kmet najšibkejši člen in prvi v verigi, zadnji pa potrošnik. Zadnji ponavadi vse v verigi plača, prvi pa vse to potrpi in prenese na svoj hrbet, je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, ki je prepričan, da projekt dobrih rezultatov ne more in ne bo prinesel, ker gre za primerjavo maloprodajnih cen živil. Pri tem se namreč sprašuje kako se bo primerjalo živila različnih trgovcev, ki imajo različne dobavitelje in različne proizvajalce. V kolikor bi se trgovci odločili in ne bi dovolili dviga cen na račun svojih marž, bi bilo to vredu, a žal prihajajo iz terena druge informacije. Pri kmetu se dvigujejo vhodni stroški, medtem ko odkupne cene ne pokrijejo teh višjih stroškov. Tudi v živilski predelovalni industriji se dvigujejo stroški (energenti, gorivo, delovna sila,…), trgovci pa odkupnih cen teh izdelkov ne dvigujejo. Če zadeva ne bo šla v smer, da bi se za vsako ceno vedelo, kolikšen del te cene je davek, kolikšne del dobi kmet oziroma pridelovalec, predelovalec in trgovina, ne bo primerjava cen živil ne bo imela učinka in bo za kmeta, slovensko kmetijstvo in obdelano krajino škodljivo. V tem primeru bomo še bolj odvisni od poceni nekakovostne hrane.
MINISTRICA ŠINKOVA O MEHKI REGULACIJI CEN
Kmetijska ministrica Irena Šinko je na predstavitvi ukrepa dejala, da je njegov namen poskus mehke regulacije cen osnovnih prehranskih izdelkov, s katerim želijo zaščititi gospodinjstva, drugič, zagotoviti oskrbo in preskrbo s hrano za celotno prebivalstvo ter porazdeliti breme draginje po celotni verigi od primarnega pridelovalca do potrošnika. Če ta mehka regulacija cen ne bo dovolj, kar naj bi se videlo čez nekaj časa, se bo vlada odločila za morebitne dodatne ukrepe po Zakonu o regulaciji cen, vendar v tem primeru cene ne bodo javno dostopne, ampak bodo pripravljene za potrebe Vlade RS.
Ministrstvo je julija letos objavilo javno naročilo, v okviru katerega je izbralo podjetje April 8. To je v skladu s pogodbo septembra izvedlo prvi popis cen 15ih oz. še dodatnih 5, skupaj 20 skupin izdelkov pri šestih trgovcih (Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin). Vrednost javnega naročila je skupaj z dodatkom spremljanja 58 tisoč evrov z vključenim DDV. V tem tednu so bile cene spremljane tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji.
V PRIMERJALNIKU 15 SKUPIN OSNOVNIH ŽIVIL
Izvajalec je v sodelovanju z ministrstvom vzpostavil tudi spletni primerjalnik, ki bo od sedaj naprej potrošniku omogočal transparenten pregled in lažjo izbiro med primerljivimi proizvodi. Primerjalnik cen tako na enem mestu nudi informacije o ponudbi ter primerjavo maloprodajnih cen, porekla in kakovosti znotraj košarice med trgovci, objavljen pa je na spletni strani Naša super hrana in na vladni spletni strani gov.si pod zavihkom draginja. Na njej se bo na 14 dni objavljalo aktualne cene izbranih živil. Cene se bodo spremljale 7 mesecev z možnostjo podaljšanja. V košarico so uvrščeni izdelki iz 15 skupin osnovnih živil – pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezki ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Dodatno pa se spremlja tudi gibanje cen petih skupin izdelkov, ki so vezani na sezono in potrebe potrošnikov.
CENE RAZLIČNIH TRGOVCEV V SLOVENIJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEM
Glavni cilji projekta je predstaviti transparentno ponudbo glede na posamezniku pomembne elemente izbire in potrošnikom zagotoviti lažjo izbiro med primerljivimi proizvodi pri različnih trgovcih. Na enem mestu bodo lahko primerjali, kolikšna je ponudba izdelkov in kako se cene pri različnih trgovcih razlikujejo. V 7-mesečnem obdobju zbiranja cen v Sloveniji in sosednjih državah (Italiji, Avstriji in na Hrvaškem) bo potrošnik lahko primerjal tudi, kakšne so cene osnovnih živil v Sloveniji glede na cene v tujini ter kakšna je rast cen v Sloveniji v primerjavi z rastjo v tujini. Po zaključku projekta zbiranja in analize maloprodajnih cen, bo vlada naredila primerjavo rasti cen z gibanjem inflacije glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije v istem časovnem obdobju.
Spletna stran »Primerjava cen živil« je umeščena znotraj portala »Naša superhrana« in poleg spletnega primerjalnika cen vključuje še dodatne informacije o kakovosti, poreklu in drugih pomembnih elementih izbire za potrošnika, sporočila za javnost s povzetki analiz posameznega popisa, najpogostejša vprašanja in odgovore ter obrazec za dvosmerno komunikacijo z obiskovalci spletne strani. Z izborom želenih filtrov, ki predstavljajo posamezne elemente izbire, bo potrošnik dobil primerjavo izdelkov na točno določen dan v obliki preglednega horizontalnega stolpičnega grafa, ki za vsak izdelek pri vseh trgovcih prikazuje aktualno redno ceno ter morebitno akcijsko ceno. V roku 14 dni pa bo primerjalnik cen še nadgrajen s primerjalnikom po državah in časovnim primerjalnikom.
V projektu ni vključen in tudi ni nobenega glasu ali besede o tem s strani Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki bi prvi v vrsti moral posredno ali neposredni biti vključen v zadevo.